opredelitev obsedenosti
Obsedenost je tipično človeško stanje, za katerega je značilno, da se um osredotoči na nekaj ali nekoga, ki na koncu prevladujejo nad njo in prevladujejo nad vsemi mislimi, ki prehajajo skozi to. Ko je nekaj ali nekdo, ki nam obseda um, ne pomislimo na kaj drugega ali pa je to zelo težko narediti, saj ta obsedenost prevladuje in nadzoruje vse, kar nam gre skozi glavo, tudi če pomislimo na nekaj drugačnega, poznega oz. zgodaj ga bo um povezal s predmetom obsedenosti.
Očitno je, da obsedenost sploh ni dobra ali pozitivna stvar za življenje nikogar, saj bo seveda oseba ali oseba, ki nas obseda, vzela vso našo pozornost in to nas bo ohromilo v akciji in v normalnem razvoju našega življenja. Obsedenost nikoli ne bo prinesla nekaj dobrega za tiste, ki jo trpijo, ampak nasprotno, med drugimi negativnimi posledicami bo pogojevala, omejevala.
Medtem je psihologija, ki je disciplina, ki se ukvarja z vsem, kar se našemu umu zgodi par excellence, tista, ki je bila najbolj zaskrbljena in se z njo ukvarja, preučuje njene vzroke, zdravljenje in številne oblike, ki jih lahko ima.
V psihologiji se torej obsedenost kaže kot ena najbolj značilnih in najpogostejših bolezni, ki jih posameznik lahko trpi, ne da bi bila potrebna enaka hospitalizacija in je veliko pogostejša od drugih psiholoških zapletov. Obsedenost bi lahko opisali kot ponavljajočo se prisotnost negativnih misli, ki v človeku ustvarjajo različne stopnje tesnobe in tesnobe. Na splošno obsedenost povzroči, da človek večino svojega časa posveti tovrstnim mislim in na koncu (v skrajnih primerih) pokaže vedenje, ki je družbeno nevarno zase in za druge.
Treba je opozoriti, da ima obsedenost različne načine manifestacije in čeprav se običajno kaže zoper posameznikovo zavestno misel, se ji bo zelo težko uprl, saj je tisti, ki na koncu zmaga kljub prizadevanjem osebe, da bi osvobodi se tega.
Izraz obsedenost izhaja iz latinščine in pomeni obleganje. To je ravno občutek, ki ga obsedenost izzove pri ljudeh, ki z njo trpijo: obleganje in preganjanje, ki jih sproži neustavljiva prisotnost obsesivnih misli in občutkov do določene osebe, situacije ali elementa. Obsedenost kot psihološki zaplet je lahko prisotna na različne načine in čeprav v mnogih primerih velik del populacije trpi zaradi neke vrste trenutne ali minljive obsedenosti, ki bi jo lahko označili za neškodljivo, ko zavzame pomemben del časa v V življenju tega posameznika imamo psihološko težavo večje teže in to lahko pripelje do žalostnega konca.
Obsedenost lahko postane nevarna za osebo, ki trpi zaradi teh misli, pa tudi za druge ljudi. To postane jasno vidno, ko se človek izolira od družbe in svojih stikov z različnimi vrstami obsesij, pa tudi ko tretje osebe spremeni v možne grožnje in jih nato odpravi. Obsesije so lahko povezane s spolnimi, službenimi, poklicnimi, čustvenimi, ekonomskimi in številnimi drugimi stiskami, saj so te v resnici zaslon za vrsto obsesivne osebnosti, ki jo lahko človek razvije.
Obsesivno-kompulzivna motnja (znana tudi kot OCD) je tista, zaradi katere človek začuti potrebo po ukrepanju na določen način, saj verjame, da se bo na ta način izognil nekakšni nevarnosti. Na splošno se OCD razvije v zelo zapletene in globoke oblike nelagodja in stiske, če se pravočasno ne zdravijo.
Kot smo že navedli, med najpogostejšimi in najpogostejšimi obstajajo različne vrste obsedenosti, glede telesne teže, čistoče, nekoga, reda.
Glede vzrokov, ki vodijo v obsesije, lahko rečemo tudi, da obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na razvoj obsedenosti, nekateri nezadovoljni, neizpolnjena želja, nekateri ljubezensko razočaranje, zlasti kadar je obsedenost usmerjena v človeka.
