opredelitev skeptika
Pravimo, da je človek skeptičen, kadar navadno dvomi o resnici nečesa. Njihov odnos ponavadi upošteva način bivanja, v skladu s katerim ni smiselno sprejeti nečesa kot resnično brez zadostnih dokazov in tudi z zadostnimi podatki in elementi lahko dvomljiv ohrani svoje dvome o resnici. Ta odnos je več kot nagnjenje k temperamentu, saj obstaja intelektualni in filozofski tok, ki temelji na dvomu, skepticizmu.
Razmisleki o skepticizmu kot filozofskem pristopu
Etimološko dvomljiv prihaja iz grščine in dobesedno pomeni skrbno preučiti. Kot splošen pristop izhajamo iz ideje: o čem ni absolutnega znanja. Posledično ni mogoče ohraniti nobenega merila kot dokončnega in varnega. To stališče so podprli nekateri grški filozofi antičnega sveta, zlasti Pir. Pojavile so se tudi kritike skeptičnega stališča, saj je bilo navedeno, da gre za nasprotujočo si zamisel: če v nič ne moremo biti prepričani, smo v nekaj že prepričani, torej nismo prepričani.
V zgodovini filozofije obstajata dve veliki tokovi, ena dogmatična in druga skeptična. Medtem ko dogmatizem išče racionalno gotovost glede nekega vidika resničnosti, se skepticizem kaže kot nasprotno gibanje. Skeptični mislec nekako poskuša podvomiti o prezanesljivosti razuma ali vere.
V zgodovini mišljenja je več primerov rivalstva med obema stališčema: Platon, ki brani resnico pred nekaterimi sofisti, ki jo dvomijo, ali racionalizem, ki temelji na trdnih načelih razuma, ki se z empiričnostjo sooča s skeptičnim duhom.
Skeptiki pogosto zagovarjajo naslednji argument: če bi obstajalo trdno in zanesljivo znanje, ne bi bilo sprememb v vsebini znanja. Z drugimi besedami, preobrazba znanja je dokaz, da dokončnega znanja ni. Posledično skepticizem dvomi v samo idejo resnice. Neskeptiki, ki se soočajo s tem argumentom, trdijo nasprotno: sprememba znanja je podvržena stalnemu iskanju resnice, zato resnica obstaja.
Nekateri misleci so poudarili pozitivno plat skepticizma, saj menijo, da gre za gibanje, ki služi zaviranju kakršne koli oblike ideološkega fanatizma. Po drugi strani pa drugi trdijo, da je odnos do trajnega dvoma intelektualno poguben, saj je človeško prirojeno, da v nekaj verjamemo in smo trdno prepričani, sicer postanemo posamezniki, ki smo potopljeni v dvom in nedelovanje.
Foto: iStock - shvili
