opredelitev realne plače
The plača je to plačilo, plačilo, ki ga oseba dobi redno, običajno vsak mesec, ali če tega ne opravi vsakih štirinajst dni od svojega delodajalca zaradi zagotavljanja proizvodne dejavnosti.
Izplačilo denarja, ki ga delavec prejme kot nadomestilo za delo, ki ga opravlja
Medtem je presoja v skoraj vseh primerih končana denarja, to pomeni, da čeprav ima plača del v naravi, je običajno dodatna in spremlja znesek denarja.
Zaradi njegovega neposrednega vpliva na vsakdanje življenje delavca, torej zaradi vpliva, ki ga ima plača na to, kaj delavec lahko s svojo plačo kupi ali ne, ali do česa bo lahko dostopen v denarju, tj. , predstavitev vašega življenjskega standardaje, da predstavlja enega od vidikov najpomembnejših delovnih pogojev pri pogajanjih o pogodbi o zaposlitvi.
Razredi plač
Medtem obstajajo različne klasifikacije plač, na primer s sredstvi za plačilo (v valuti, v naravi, mešano), z zadovoljivo zmogljivostjo (družina, posameznik), z omejitvijo (najnižja plača, najvišja plača), glede na to, kdo dela (osebna plača, plačna skupina in plača ekipe), po obliki plačila (na časovno enoto, na delovno enoto) in po njihovi kupni moči (nominalna plača in realna plača).
Realna plača: tista, ki predstavlja količino blaga, ki ga lahko delavec kupi, njegovo dejansko kupno moč
The realna plača bo tisti, ki bo predstavlja količino blaga, ki jo bo delavec lahko pridobil s količino denarja, ki ga prejme, in zato predstavlja kupno moč, njegovo kupno moč, količino blaga in storitev, ki jo bo lahko dosegel s svojo plačo.
Zato zamenjava realne vrednosti v scenariju inflacije ne pomeni povišanja plače.
Medtem je nominalna plačaNasprotno, gre za zvest izraz količine denarja, dodeljene pogodbenemu delavcu; Če v inflacijskih gospodarstvih nominalna plača ne bo posodobljena, bo neizogibno izhlapela in delavec ne bo mogel zadostiti gospodarskim potrebam, ko je inflacija obstajala.
Realna plača je torej kupna moč nominalne plače delavca. To bo pomenilo to, kar smo omenili, da bo pri spremembah, ki jih plača kaže v nominalni zadevi, vedno treba upoštevati inflacijo zadevne države, da se zagotovi pravilen in ustrezen obračun realne plače.
Če se nominalna neto plača v enem letu poveča za dvajset odstotkov, a se nad njo poveča inflacija, za trideset odstotkov, recimo, razlika nam bo zagotovila konkreten padec kupne moči delavca, torej ne bo več lahko kupili enako količino blaga in storitev kot prej, saj je razlika ali upad kupne moči zaposlenega za deset odstotkov.
V večini držav realne plače sčasoma rastejo postopoma in trajno, izven kriznih okoliščin, kot je recesija.
To se zgodi zlasti kot posledica povečanja produktivnosti, ki je med drugim tesno povezano s tehnološkim razvojem, prihodom naložb in vplivom nekaterih gospodarskih subjektov.
Vzroki padca realnih plač: inflacija
Ta scenarij, ki ga opisujemo, ima za posledico, da lahko večji odstotek prebivalstva dostopa do večjega števila blaga in storitev, seveda seveda v svetovnem merilu, ker je tudi resničnost, da obstajajo države, ki so dokazale padec realnih plač delavcev, ki so zagotovo tesno povezani na primer s kritičnimi procesi, kot je inflacija.
Metodologija za ugotavljanje stopnje inflacije je dobro znani CPI ali indeks cen življenjskih potrebščin, kar pomeni spreminjanje nominalne cene v cenah izdelkov, ki sestavljajo osnovno košarico, glede na neposredno prejšnje obdobje.
Medtem je neto plača tista plača, ki jo nekdo prejme z vsemi popusti in povečanji, bodisi za davke, ki seveda odštejejo plus to, kar dodajo, za predstavništvo in ugodnosti za nadure.
