opredelitev kaznivega dejanja
Kot kaznivo dejanje se razume vsako dejanje ali dejanje, ki se izvede brez spoštovanja pisnega in običajnega prava. Sestavljeni so iz hudih kaznivih dejanj, kot sta umor ali poškodba telesne integritete osebe.
Kaznivo dejanje je podobno kaznivemu dejanju, čeprav je slednje bolj neposredno povezano s kršitvijo zapisanih zakonov in posledično kaznijo glede na vrsto storjenega kaznivega dejanja. Kot bi lahko pričakovali, obstajajo različne vrste in različne stopnje resnosti kaznivih dejanj: medtem ko so nekateri ropi ali tatvine, so lahko nekateri res očitni napadi na človekovo integriteto, kot so spolna zloraba, mučenje in umor.
Medtem pa se z vidika zakona kaznivo dejanje šteje za ravnanje, dejanje ali opustitev, ki je zakonsko označena in je zato v nasprotju z zakonom in je verjetno, da bo prejela kazen, ki bo v povezavi z vrsta kaznivega dejanja. Zločin je neposredna kršitev kazenskega prava.
Zločin je mogoče razumeti kot rezultat deviantnega, perverznega vedenja (v vseh njegovih pogledih, ne le spolno). Kadar koli dejanje povzroči škodo tretjim osebam na kateri koli ravni, pomeni kaznivo dejanje, ker navsezadnje ogroža družbo kot celoto in ga je zato treba kazniti. Pojem kaznivega dejanja velja samo za človeka, ki lahko od uporabe razuma loči dejanja dobrega in zla.
Politika, policija in pravosodje se morajo združiti proti kriminalu
Pojem kaznivega dejanja je tudi neposredno povezan s pojmom kriminalizacije. Tu prihaja ideja, da družba na različne načine preprečuje in zaustavlja zločine, ki jih je mogoče storiti. Običajno se nadzor nad zločini izvaja zaradi aretacije in zapora posameznikov, ki veljajo za kriminalce. Tako so ločeni od ostale družbe, ker so na različne načine zanjo nevarni. Obstoj zaporov in prostorov za domnevne zločince pa je dokaj sodoben izum iz 19. stoletja.
Kot bi lahko pričakovali, najdemo številne vrste kaznivih dejanj, ki so lahko socialnega, psihološkega, ekonomskega izvora itd. Tako na primer nekdo, ki krade hrano, ker nima kaj jesti, ni isti kot nekdo, ki zlorabi žensko ali ubije. Na splošno se v tistih neurejenih družbah z resnimi gospodarskimi krizami stopnja kriminala poveča, ki lahko doseže znatno raven in jo je težko obrniti, če se ne izvajajo državne politike, katerih cilj je boj proti osnovnim družbenim težavam, ki izhajajo natančno iz storitve kaznivih dejanj.
Na žalost je kriminal v tem trenutku univerzalni pojav, zelo star kot človeška civilizacija sama in tudi zelo zapleten za izkoreninjenje. Čeprav policija in pravosodje, vsak iz svojega kraja, preganja in kaznuje storilce kaznivih dejanj, ni nikoli dovolj.
Kazniva dejanja so se v preteklih letih zapletala in nasilja, zato je bistvenega pomena, da države napadejo osnovne probleme, kot smo že omenili, da bi se spopadle z nadlogami kriminala, ki je tudi v teh časih dosegel svetovno raven.
V tem neenakem boju proti kriminalu je bila razvita celo znanost, ki se ukvarja s preučevanjem njenih najpomembnejših robov, kriminologije. Ta disciplina izvaja interdisciplinarni in globalni pristop, da lahko ne samo razume in razloži kazniva dejanja, temveč tudi družbo, v kateri so storjena, kar je pogosto sprožilec mnogih kaznivih dejanj.
Obsodljivo dejanje
Po drugi strani pa v običajnem jeziku besedo zločin običajno uporabljamo za to dejanje ali vedenje, ki je splošno obsojajoče, ker človeku ali nečemu zelo škoduje. Na primer, otrokovo delo je nedvomno eden najbolj zaničevalnih in obsojajočih kaznivih dejanj. Zlorabljanje starejše osebe, ki se ne more braniti, ker je šibka ali ima težave z gibljivostjo, je treba razumeti tudi kot kaznivo dejanje v smislu, o katerem govorimo.
