Neo-biheviorizem - opredelitev, koncept in kaj je
Biheviorizem temelji na temeljni ideji: dražljaj A povzroči odziv B in mehanizem, ki pojasnjuje to interakcijo, je pogojenost. Ta pristop je bil od leta 1930 niansiran in dopolnjen z vizijo neo-vedenjskih psihologov, kot so Skinner, Thorndike in Hull. Neo-bihevioristi trdijo, da spremenljivke dražljaja, odziva in pogojenosti niso dovolj za razumevanje vedenja, zato je treba razumeti tudi duševne procese, ki vplivajo na človeka.
Biheviorizem je tok psihologije, ki se je začel na začetku 20. stoletja in je bil njegov najvišji predstavnik J. B Watson
Osnovne osi biheviorizma so naslednje: predmet proučevanja psihologije je opazno vedenje in metoda, ki jo je treba uporabiti, je eksperimentalno opazovanje. Na ta način se je bihevioristični pristop prekinil s prejšnjo tradicijo, v kateri so analizirali stanja zavesti in bila introspekcija temeljna metoda analize.
Temeljni vidiki neo-biheviorizma
Glavni cilj študija je učenje in namen tega toka je ustvariti splošen teoretični okvir učenja.
Med človeškim umom in računalnikom obstaja analogija. Izhajajoč iz te podobnosti kot model, neobehavioristi pojasnjujejo, kaj se zgodi v mislih, ko se izvaja določena dejavnost. To pomeni, da posameznika ni mogoče razumeti kot preprostega organizma vnosa in iznosa informacij, vendar je treba analizirati duševne procese, ki posegajo v njegovo vedenje.
Treba je opozoriti, da duševnih procesov ni mogoče opaziti, imajo pa vlogo pri človekovem vedenju, kot se dogaja s pričakovanji ali kognitivnimi zemljevidi.
Neo-biheviorizem se je osredotočil na vprašanja, kot so empatija, motivacija in zaznavanje
Kar zadeva učenje, današnji psihologi upoštevajo vidike, ki posegajo v učni proces, na primer jezik ali čustva.
Neo-biheviorizem poudarja vlogo okolja v učnem procesu in pomen metod za nadzor vedenja. Na ta način okolje deluje kot krepilni mehanizem za posameznika, tako v pozitivnem kot negativnem smislu. Če bodo okrepitve v danem okolju spremenjene, bo posledično mogoče spremeniti človeško vedenje.
Osebnost posameznika je rezultat treh povezanih parametrov: osebnega in družbenega okolja, v katerem živi, okrepitve, ki jih prejme, in duševnih procesov, ki jih ustvarja.
Fotografije: iStock - Enis Aksoy / Nastia11
