kaj je popularna umetnost »definicija in koncept
Pojem popularne umetnosti je zelo širok in vključuje različne ustvarjalne dejavnosti: literaturo, glasbo, slikarstvo, kino, obrt, uprizoritvene umetnosti, grafiko in dolg seznam modalitet, žanrov in podžanrov.
Splošne značilnosti popularne umetnosti
Glavna značilnost poljubne popularne umetnosti je usmerjenost k širši javnosti. Lahko bi trdili, da je mesto protagonist popularne umetnosti. Upoštevati je treba, da je bila umetnost tradicionalno povezana z družbenimi elitami in s tem z manjšinskimi sektorji, zato je logično, da so ljudje ustvarjali lastne oblike umetniškega izražanja.
Koncept popularnega, povezanega z umetnostjo, pomeni, da je namen umetniške manifestacije povezati se z večino ljudi. Na ta način je ta umetniški modalitet izjemno participativen, odprt in uličen.
Slog ljudske umetnosti je običajno preprost in cenovno ugoden. Tako je vse, kar je prefinjeno in zagonetno, daleč od duha popularnega. To ne pomeni, da ima popularna umetnost nižjo kategorijo, ampak da ima drugačen jezik in drugačen pristop. Vzemimo ponazoritveni primer: klasični ples je elitističen (izvaja se v gledališčih z določenim razkošjem in vstopnice so ponavadi drage), priljubljeni ples ali folkloro pa lahko plešemo na trgu, v sproščenem vzdušju in daleč od formalnosti. Tako je ples lahko elitističen ali priljubljen in to razliko bi lahko uporabili za kateri koli umetniški izraz.
Nekaj primerov
Ministri v srednjem veku so na ulicah mest recitirali pesmi in njihova dejavnost običajno ni potekala v razkošnih palačah.
Če pomislimo na kino, najdemo filme, namenjene širši javnosti, v katerih je namenjena gledalčeva zabava.
Na trgih so običajno obrtniki, ki izdelujejo predmete, namenjene širši javnosti.
Na ulicah velikih mest je običajno najti grafite, ki ponavadi predstavljajo sporočila, povezana s kulturo ljudi.
Poezija je literarna zvrst, ki ponuja tudi dva obraza: pesmi, polne simbolov in retoričnih figur, ter očitno priljubljene pesmi (te pesmi navdihujejo številne tradicionalne pesmi).
Kljub razlikam med priljubljenim in ne, so meje med obema manifestacijama včasih zamegljene. Primer bi lahko bili serializirani romani iz 19. stoletja (pojavili so se, da jih je prebrala širša javnost, sčasoma pa so dobili še en pomen, kar dokazujejo nadaljevanke Charlesa Dickensa ali Victorja Huga).
Foto: iStock - Jodi Jacobson
