opredelitev družbenega bremena

Socialni prispevki so sklop prispevkov, ki jih je delodajalec dolžan vsak mesec plačevati državi in ​​sindikatu, odvisno od zadevne dejavnosti, za delo svojih zaposlenih.

Prispevki, ki jih mora delodajalec plačevati mesečno za vsakega delavca in so namenjeni upokojitvi, strokovnemu usposabljanju, socialnemu delu ...

Med njimi so različni koncepti, ki jih sestavljajo, kot so: pokojninski prispevki, ki bodo zaposlenemu jutri, ko je čas za upokojitev, omogočili dostop do upokojitve; socialno delo; članarine; življenjsko zavarovanje; in zavarovanje za delovno tveganje (ART), ki je organ, ki posreduje, ko delavec doživi poklicno nesrečo, med drugim prevzame njegovo osebno pozornost.

Eden od pomenov besede obremenitev pravi, da je a davek ali dajatev, medtem, izraz Socialni velja za sklicevanje na tisto, kar je primerno ali relativno družbi.

Medtem se obe sklici skupaj uporabljata za sklicevanje na znesek denarja, ki ga mora podjetje plačati državi kot socialno varnost za zaposlene.

Se pravi, da mora podjetje ali poslovnež vsak mesec pred državnim organom vložiti denarno vsoto, ki bo na ta način pokrivala socialne potrebe zaposlenih, vključno s socialnim delom.

Opozoriti je treba, da so socialni prispevki, ki se plačujejo, tesno povezani s plačo, ki se izplačuje, in so lahko tudi različni, odvisno od trenutne socialne politike.

Ne pomenijo fiksnega mesečnega zneska, vendar se lahko isti, glede na plače in druge spremenljivke, razlikujejo.

Po drugi strani pa lahko glede na zakonodajo o tej zadevi socialni prispevki med drugimi dejavnostmi vključujejo davek na strokovno usposabljanje, ki je namenjeno učnemu delu.

Čeprav je tisto, ki ga bomo omenili spodaj, vprašanje, ki lahko niha tudi od države do države, na primer v nekaterih delih sveta bodo socialni prispevki opazni po številu, večje je število delavcev, ki prejemajo plačo od spodaj ki se upošteva v zgornji meji plač.

Po drugi strani pa je vredno razmisliti, da bodo socialni prispevki, ki jih je treba plačati, vedno vplivali na stroške dela, seveda pa jih tudi povečevali, to pa bo v odvisnosti od tega tudi povečalo tovarniško ceno izdelka ali storitve.

Za boljšo razjasnitev koncepta gremo na konkreten primer: v konzorciju so štirje zaposleni, zato vsak mesec, ko se stroški poravnajo, lastniki in najemniki ne izplačajo le plač, temveč tudi znesek, ki ustreza socialnim dajatvam da vsak predstavlja in je, kot smo že povedali, povezan z višino plače, ki jo prejme vsak.

Obvezno plačilo, od katerega je odvisna prihodnja upokojitev delavca

Običajno jih je treba vsak mesec plačati v imenu državnega zbiralca, ki je zanje odgovoren tudi za nadzor in izvrševanje ustreznega plačila.

Seveda bodo zaradi neplačila ali zamude nastale obresti, ki jih je treba plačati skupaj z zneskom, ki ustreza mesecu, v katerem ni bilo plačano.

Delodajalec, ki tega davka ne bo plačal, bo storil kaznivo dejanje in se mora prej ali slej odzvati.

Glavna težava tega, da zaposlenemu ne plača ustreznih socialnih stroškov, je ta, da bo jutri njegov vstop v pokojninsko zavarovanje zapleten.

Upokojitev je umik z dela delavca, ki zaradi starosti ali neke invalidnosti ne more več nadaljevati z delom.

Za njegovo izvedbo je treba izvesti upravni postopek pri državi ali pri ustrezni instituciji, odvisno od upokojitvenega sistema, in po odobritvi bo ta oseba začela mesečno prejemati pokojnino.

To je pravica, ki je vsebovana na zahtevo socialne varnosti in bo prejeta do dneva smrti.

Starost upokojitve se v vsaki državi razlikuje, čeprav se običajno giblje med 60 in 70 leti.

V sistemih, v katerih je za pokojnino odgovorna država, se denar dobi med drugim iz prispevkov za socialno varnost, torej iz obveznih prispevkov delodajalca in prispevkov odvisnih ali neodvisnih delavcev.


$config[zx-auto] not found$config[zx-overlay] not found