opredelitev šolske ureditve
Vse šole potrebujejo vrsto pravil, da je v procesu poučevanja primeren red. Te norme so vključene v šolski predpis.
Temeljna ideja vsakega šolskega predpisa je ugotoviti, kaj je dovoljeno in predvsem kaj je prepovedano glede vedenja učiteljev in učencev.
Osnove za pravilno delovanje skupnosti
Šolska uredba je dokument, ki podrobno določa, kakšen je notranji režim, ki bi moral urejati smernice ravnanja celotne izobraževalne skupnosti. Obstaja vrsta vidikov, ki so običajno vključeni v to vrsto dokumentov: spoštovanje ustaljenih urnikov, kakšno vedenje ni dopustno in ustrezne sankcije, higienska pravila ter splošne smernice vedenja v odnosih med učitelji in učenci.
Namen šolske uredbe
Predpisi o šolah niso zgolj sklop prepovedi, temveč morajo imeti namen izobraževanja in usposabljanja. Zaradi tega morajo učenci predpise poznati tako, da učitelj razloži njihov pomen. Študenti morajo razumeti, da je uredba pozitivna in ni sankcijski režim.
Spoštovanje šolskih predpisov pomeni prevzemanje etičnih omejitev v vedenju posameznika. Če se omejitve kršijo ali ne upoštevajo, je treba slediti posledicam. Neupoštevanje predpisov bi pomenilo akademsko dejavnost s številnimi težavami in izobrazbo brez vrednot. Vsekakor mora ta vrsta predpisov upoštevati starost študentov, saj se ideja o spoštovanju pravila s 6 leti zelo razlikuje kot s 15 leti.
Časovne spremembe, razvoj konceptov izobraževanja, spoštovanja in pravic
Skozi zgodovino so se šolski predpisi spreminjali. V preteklosti sta bila pogosta fizična kazen in stroga disciplina, danes pa se pravila skušajo izogniti neželenim situacijam (na primer ustrahovanju ali nespoštovanju učiteljev).
Z družbenega vidika poteka razprava o tem, kakšna naj bo vrsta šolske ureditve. Lahko bi govorili o dveh stališčih. Nekateri trdijo, da mora biti uredba po svoji vsebini in uporabi stroga. Nasprotno, drugi menijo, da bi morali biti predpisi prilagodljivi in da bi bilo treba njihovo praktično uporabo prilagoditi okoliščinam vsakega akademskega konteksta.
Posledično obstajata dve izobraževalni metodologiji, povezani s šolskimi predpisi. Najstrožji poudarja sankcijske elemente, najbolj popustljiv pa meni, da je treba zamisel o prepovedi nadomestiti s preprečevanjem in dialogom.
