opredelitev imperativa
Beseda nujno nam omogoča sklicevanje na tisti, ki vlada, zapoveduje ali prevladuje v kateri koli zadevi, situaciji, kraju, med drugimi možnostmi.
“V popolnoma nujnem tonu nam je dejal, da bo to zadnja priložnost, ki nam jo bo dal za doseganje strank. Pri svojem otroku morate biti bolj nujni, sicer vam bo nadzor ušel izpod nadzora in on ga bo vzel.”
Tisti, ki zapoveduje ali ima oblast v nečem in nad drugimi
Na primer, ko za nekoga ali nekaj rečemo, da je to nujno, bomo rekli, da vsiljuje svojo voljo ali oblast nad ostalimi.
Koncept, ki se uporablja za posameznika, bo omogočal sklicevanje na tistega, ki je sposoben ali ima zmožnost poveljevanja ali prevladovanja nad drugimi.
Na primer, običajno se uporablja kot sopomenka za avtoritarno.
Tesna povezanost z avtoritarnostjo
Oseba, ki je avtoritarna, nujna, običajno nima empatije do ljudi, ki jim zapoveduje, to pomeni, da je ne ocenjujejo, ne cenijo, temveč se je bojijo, ker vedo, kaj je sposobna narediti, če ne ubogajo ga, ko se ujema,
Na tej točki moramo pojasniti, nujne osebe ni mogoče enačiti z vodjo, daleč od tega, ker sledijo vodji, ker jo spoštujejo, občudujejo in predvsem zato, ker vedo, da je njegov namen zagotoviti dobro počutje vsi, ki so mu na voljo.
To značilnost običajno cenijo na vseh področjih življenja, na delovnem mestu, družbeno in politično.
V tem zadnjem kontekstu lahko nujni profil vladarja povzroči določene zaplete pri razvoju in rasti države, ki jo vodi.
Ker kot vemo, oseba z avtoritarnimi lastnostmi ne mara drugačnega mnenja, da bi ji bilo mogoče nasprotovati, je celo sposobna ne spoštovati zakonov, če vplivajo na njihove pobude.
In že vemo zelo resne posledice, ki jih ima lahko neznanje zakonov s strani tistega, ki izvaja izvršilno oblast, za narod.
V zgodovini najdemo nešteto primerov, ko je avtoritarnost sprožila velike bitke in tragedije za družbe, ki so jih trpele, celo mnoge med njimi so sprva imele legitimiteto in podporo ljudi.
Seveda vsako hierarhično razmerje vključuje nekoga, ki poveljuje, in drugega, ki uboga, kar je nujno za delovanje organizacije, vendar je treba oblast izvajati na razumen, odgovoren način in ob spoštovanju pravic drugih.
Neopravičljiva dolžnost
Po drugi strani pa na ukaz navadnega jezika temu pravimo tudi imperativ neopravičljiva dolžnost ali povpraševanje, to pomeni, da nima izgovora, ne more se nehati izvajati ali spoštovati in če se mu ne sledi ali ne sledi, ne bo nobenega izgovora, ki bi opravičeval dejstvo, da tega ne stori.
“Delovni imperativ mi je preprečil, da bi se včeraj udeležil vašega rojstnega dne, res mi je bilo žal.”
Povpraševanje je zahteva po nečem z energijo ali potreba, ki je ni mogoče prezreti v kontekstu.
Moralni imperativ
Po drugi strani pa moralni imperativ , bo to Obveznost v zvezi z etičnimi zadevami.
Filozofija: kategorični imperativ
Za Kantova etika, kategorični imperativ je osrednji koncept njegove filozofije in pri tem trdi, da gre za avtonomna zapoved, to pomeni, da ni odvisna od ideologije ali religije in samozadostna, ki bo urejala vedenje ljudi v njihovih različnih oblikah v življenju. Zgoraj omenjeni koncept je prvič uporabil Nemški filozof Immanuel Kant leta 1785 v Ljubljani Temelj metafizike morala.
Slovnični način, ki omogoča izražanje naročil
In končno, na prigovarjanje slovnica, imperativ je slovnični način, ki se uporablja za izražanje ukazov, pooblastil, posebnih zahtev, med drugimi možnostmi.
Enako je pogosto v skoraj vseh jezikih sveta, v primeru španskega jezika pa je nujno četrti od končnih slovničnih načinov skupaj z indikativnim, konjunktivnim in pogojnim. Šteje se za pokvarjen način, saj nima obrazca za vse ljudi in številke ...
“ Pojdimo zdaj od tu, takoj pojdite od tu, ne govori več tako z mano”Ali je nekaj stavkov, ki imajo zgoraj omenjeni slovnični način.
