opredelitev borze
Organizacije, ki kupujejo in prodajajo delnice, s katerimi se javno trguje
Borza je tista zasebna organizacija, ki svojim članom v skladu z mandati strank ponuja potrebno opremo, da lahko med drugim oddajajo naročila, izvajajo pogajanja o nakupu in prodaji delnic, kot so delnice korporacij ali korporacij, javne in zasebne obveznice, naslovi udeležbe, potrdila in najrazličnejši naložbeni instrumenti.
Pogajanja z vrednostnimi papirji na različnih borzah, ki jih izvajajo te organizacije, potekajo tako, da se v realnem času upoštevajo znane in določene cene, vedno v okolju največje varnosti in zaupanja vlagateljev, ker je mehanizem katere koli transakcije, ki se zgodi, pravilno vnaprej urejeno, kar seveda zagotavlja to varnost, ki smo jo omenili.
Ena od funkcij borz je krepitev kapitalskega trga in spodbujanje finančnega in gospodarskega razvoja v delu sveta, v katerem imajo sedež. Mnogi med njimi obstajajo celo več desetletij, medtem ko so bili prvi tovrstni entiteti nastal v začetku sedemnajstega stoletja.
Igralci, ki aktivno sodelujejo v poslovanju borz
Trije akterji, ki dejavno sodelujejo v poslovanju borz: vlagatelji kapitala (podjetja, javne ali zasebne organizacije in drugi subjekti), ponudniki kapitala (varčevalci, vlagatelji) in posredniki.
Borzni posrednik je pravna oseba, pooblaščena za svetovanje ali izvajanje naložb in transakcij
Nato se pogajanja o vrednostnih papirjih na borzi opravijo prek članov, znanih kot posredniki, borznoposredniške družbe, borznoposredniške hiše, agenti, komisionarji.
Borznoposredniška ali borznoposredniška hiša ali posrednik je pravna oseba, ki je po predhodnem dogovoru pooblaščena za svetovanje ali izvajanje v imenu družb tako naložb kot transakcij na ustreznem borznem trgu.
Pogojno je, da ti agenti opravijo pregled zmogljivosti in pristojnemu organu tudi dokažejo svojo solventnost, da lahko delujejo skladno.
Za dostop do uvrstitve svojih vrednostnih papirjev na borzo morajo družbe najprej objaviti svoje računovodske izkaze, saj se bodo prek njih lahko določili kazalniki, ki omogočajo poznavanje finančnega stanja določene družbe.
Ureditev borz bremeni nacionalna država.
Druge funkcije, ki jih opravljajo na borzi
Druge funkcije, ki jih lahko opravlja borza: povezovanje podjetij ali državnih subjektov, ki potrebujejo sredstva, z varčevalci, ki so pripravljeni vlagati, naložbi dodelijo likvidnost, jim omogočijo pretvorbo svojih delnic v denar, potrdijo cene na trgu, favorizirati učinkovito razporejanje virov in prispevati k vrednotenju finančnih sredstev.
Napovedovalne metode, osnova delovanja
Trenutno borze delujejo po tako imenovanih metodah napovedovanja, ki podjetjem in vlagateljem omogočajo popolno in natančno predstavo o tem, kako se bo trg obnašal v prihodnosti, nato pa zavestno sprejemajo najboljše odločitve za čim večjo dobiček.
Zgodovinski in matematični podatki so osnova za te metode.
Danes skoraj vse borze uporabljajo te metode, vendar moramo poudariti, da čeprav so v svojih napovedih precej natančne in pravilne, predstavljajo pomanjkljivost pri napovedovanju tistih razmer ali gospodarskih pojavov, ki znajo bistveno spremeniti gospodarsko stanje in da kot take jih ni lahko napovedati.
Medtem so tehnike, ki jih uporabljajo, dve vrsti, na eni strani kvalitativne, ki jih razumejo mnenja in znanje strokovnjakov s tega področja, na drugi strani pa kvantitativne tvorijo statistični podatki, ki razkrivajo pretekle čase.
Izvor izraza
Ime borze se je pojavilo v mestu Bruges pred nekaj stoletji, kjer je aristokratska družina z imenom Van Der Buërse v stavbi, ki je bila v njihovi lasti, organizirala trgovske in trgovske sestanke. Ščit, ki je predstavljal to družino, je bil sestavljen iz podobe treh usnjenih vrečk, kar je dodalo dejstvu, da so izvajali pomembne komercialne operacije, da je bil izraz Buërse vzet za natančno poimenovanje krajev, kjer se trgujejo izdelki ali vrednostni papirji.
Prve formalne borze so se prvič pojavile v Belgiji, v 15. stoletju, in v 17. stoletju v mestu Amsterdam, slednja je bila najstarejša do danes.
