definicija domišljije
Domišljiji se reče tista sposobnost uma, ki nam omogoča, da v njej predstavljamo podobe resničnih stvari, pa tudi idealov. Domišljija je sestavljena iz vaje abstrakcije iz trenutne resničnosti in v tej predpostavki bodo tam največkrat dane rešitve potrebam, prosta poteza želja in projektov pa bo med drugim postala resničnost, preferenca. Rešitve bodo bolj ali manj realne glede na možnosti, za katere si domišljamo, da so resnične ali razumne. Če je to izmišljeno lahko doseči, se bo temu reklo sklepanje, če pa nasprotno ni, se bo imenovalo fantazija.
Močna povezava s sedanjostjo
Domišljija, v bistvu to, kar počne, predstavlja izkušnje, preživete dogodke, dogodke, ki se dogajajo v sedanjosti, bodisi vizualno, slušno, otipljivo ali vohalno, medtem ko tisti prihodnji dogodki, ki se bodo morda zgodili in ki so si zamisljeni, jih doživljate v svojem domišljijo, pa tudi z izjemnim potencialom, skoraj tako, kot da bi jih živeli. Z drugimi besedami, um večinoma jemlje elemente, vidike in ljudi iz resničnega in vsakdanjega življenja ter jih prilagaja novi namišljeni resničnosti.
V domišljiji kogar koli se bodo vsi tisti liki, predmeti, čustva, med katerimi so najbolj reprezentativni za človeka, na splošno zastopani in to so tisti, ki navsezadnje najbolj zbudijo njegovo zanimanje, to je v najslabših primerih, ki si jih ponavadi predstavljamo stvari grde, gnusne, odbojne; Večinoma si bo mehanizem domišljije prizadeval predstavljati tiste stvari, ki so jih imeli radi, po katerih smo hrepeneli. Na primer nekdo, ki je v svojem življenju oboževal določenega umetnika, se bo, ko pusti domišljiji leteti, v njem znašel v zelo srečnih situacijah, v katerih se pojavi s to temo, ki je vredna njegovega občudovanja.
Toda po drugi strani nam bo domišljija omogočila tudi sklep o neki situaciji.
Ker nam na primer prijatelj pripoveduje o situaciji, v kateri je živel na ulici, bomo istočasno, ko bomo poslušali njegovo zgodbo, iskali različne vizualne upodobitve, ki se nahajajo v naši izkušnji in nam bodo omogočile, da se približamo različnim sklepe o tem, da nam pove.
Domišljija pri otrocih
Čeprav ni življenjske stopnje ali trenutka, v katerem bi lahko podtaknili domišljijo, moramo povedati, da ima to delovanje duha, ki je tako pogosto med ljudmi, zelo pomembno v otroštvu. Saj ne, da si odrasla oseba stvari ne predstavlja daleč od tega, pravzaprav to počne tudi s tistimi vprašanji, ki jih ima kot projekte ali želje in želi, da se jih uresniči, nato pa si jih v določenih trenutkih predstavlja, vendar jih ne moremo izogibajte se otrokom Večino svojega časa porabijo za domišljijo, zlasti za fantaziranje.
Nedolžnost in tista neomejena svoboda, s katero se otroci razvijajo, nedvomno prispevata k temu, da dajeta prosto pot svoji domišljiji brez sramu in odprtosti. Se pravi, da otrok nima srbečice, ki jo imajo pogosto odrasli, in to sešteva, ko se ne zavira in si začne predstavljati. Tudi otroci si pogosto ustvarijo namišljene prijatelje, s katerimi vzpostavijo zelo močne ljubeče odnose in jih vidijo tako resnične, kot da so narejeni iz mesa in krvi.
Medtem pa mnogi pri odraslih, zlasti pri tistih, ki najbolj uresničujejo svojo domišljijo, to nagnjenje jemljejo kot znak nezrelosti, četudi prek nje postavljajo zelo učinkovita in zadovoljiva vprašanja. Potem ta premislek pogosto na koncu stigmatizira osebo in takrat lahko nastopi potlačitev domišljije.
Poleg tega, kar smo komentirali, moramo reči, da je domišljija zelo pomembna sposobnost našega uma in super je, da jo uporabljamo kadar koli v življenju, saj nam pomaga, da ostane aktivna in tudi zato, ker si predstavljamo, da se projekti uresničujejo, med drugim pomagajo imeti bolj pozitiven pogled na življenje.
Na koncu ima domišljija temeljno in odločilno vlogo pri razumevanju življenja. Ker lahko razumemo in razumemo predmete, odnose in dobimo bolj ali manj približno vrednostno presojo in če ne bi imeli te možnosti, bi v življenju zagotovo težje ukrepali.
Prav tako z domišljijo označuje tisti neutemeljeni sum in lahkotnost, da mora nekdo ustvarjati ali projicirati nove ideje..
