definicija pisanja
Pisanje je predstavljanje besed ali idej s črkami ali znaki na papirju ali kateri koli drugi površini.
Pisanje se imenuje vaja pisanja z namenom posredovanja idej, pisanja razprave, dokumenta ali izmišljenega besedila, risanja glasbenih not in znakov, vpisovanja podatkov ali katerega koli drugega dejanja prenosa črk in simbolov na dano površino.
Zgodovina pisanja kot sistema grafičnega predstavljanja jezika sega v leto 4000 pred našim štetjem. Gre za sestavo besedne komunikacijske kode prek znakov, posnetih ali narisanih na nosilcu, ki je lahko papir, stena, miza in celo digitalna naprava, kot je računalnik. Tako mora pisanje ustrezati določenemu jeziku ali jeziku, ki ga deli ena ali več oseb, ki si lahko razlagajo ideje in koncepte, ki so zajeti v pisanju.
Pisanje je dejanje, ki poteka na vseh področjih in za različne namene. Posameznik lahko napiše opombo, pesem ali katero koli serijo pisem samo z namenom, da jih izrazi in obdrži zase, tako kot v osebnem dnevniku. Prav tako je pisanje mogoče uporabiti kot sredstvo za usmerjanje zgodb, kratkih zgodb, romanov in drugih vrst pesniških ali literarnih besedil. Ta cilj je estetski, ustvarjalni, kulturni in je morda tisti, ki je jezik najbolj obogatil skozi zgodovino.
Pisanje se neformalno uporablja za sporočanje bolj ali manj pomembnih informacij, na primer pogovora prek programa za neposredna sporočila med dvema prijateljem. Po drugi strani pa se uporablja tudi za formalne namene v podjetjih, v pravnih in institucionalnih okoljih, v delovnih okoljih in drugih. Prav tako se pogosto uporablja kot sredstvo komunikacije med dvema posameznikoma v čustvene namene, kot je pismo ali ljubezenska pesem.
Namen pisanja je očitno neskončen in poleg ustnega jezika predstavlja najpomembnejše sredstvo za človeško komunikacijo.
