opredelitev koristi dvoma
Ta izraz se uporablja tako v vsakdanjem jeziku kot v pravnem okviru. V obeh primerih izraža splošno idejo: če sumite, da se nekdo vede neprimerno, je bolje, da pred tem ne predhodno obsojate.
Z drugimi besedami, dvomom damo nekoga, ko ne želimo vnaprej slabo razmišljati o njem in se odločimo, da mu damo mejo samozavesti. Ta pristop izraža etično oceno, saj je nepravično prejudicirati druge na podlagi predpostavk ali osebnih predsodkov.
Primer, ki ponazarja, v kakšnem kontekstu je mogoče uporabiti ta izraz
Predstavljajmo si, da nas obišče sosed, ki ga komaj poznamo, in nas prosi za majhno vsoto denarja, da bi se odzvali na izredne razmere. Sprva bi lahko mislili, da mu je nespametno posojati denar, saj ga poznamo le na pogled in je tvegano zaupati nekomu, s katerim nimamo osebnih odnosov.
Kljub tveganju, ki ga prevzemamo, smo se odločili, da vam posodimo denar, da boste lahko rešili težavo. S tem načinom ravnanja sosedu priznavamo ali priznavamo dvom, saj prvotni sumi do njega ne nasprotujejo njemu. Sumimo ali dvomimo o vrnitvi denarja, vendar se odločimo tej osebi zaupati.
Zelo verjetno je, da naše radodarno in zaupanja vredno delovanje temelji na univerzalni moralni oceni: ravnati moramo z drugimi, kot bi želeli, da se ravnajo tudi z nami.
S pravnega vidika
Če osebi sodijo za kaznivo dejanje in ni prepričljivih dokazov, ki bi jo povezovali s kaznivim dejanjem, jo lahko sodnik oprosti zaradi pomanjkanja dokazov. V tem primeru je domnevni storilec zaradi dvoma oproščen. Tako je možno, da je sodnik osebno prepričan, da je posameznik kriv, če pa ni dokončnih dokazov, ki bi ga obremenjevali, je treba razglasiti za oprostilno. Zato je morda nekdo resnični krivec kaznivega dejanja, a vseeno oproščen.
Korist dvoma je neposredno povezana s pravico do domneve nedolžnosti (domnevni storilec je nedolžen, dokler se mu ne dokaže krivda).
Omeniti velja, da v kazenskem pravu velja tudi drugo načelo, ki je zelo podobno tistemu, ki smo ga analizirali: in dubio pro reo (če obstajajo dvomi o kazenskem dejanju, mora sodišče ukrepati v korist obdolženca in nikoli proti njemu).
Foto: Fotolia - tuk69tuk
