opredelitev avditorija
Avditorij je prizorišče različnih dejavnosti. Prisotna javnost prihaja na ta kraj, da bi razmišljala o umetniškem izrazu, kot so predstava, plesna predstava, glasbeni komad ali monolog.
Prav tako je to prizorišče lahko usmerjeno v vse tiste dejavnosti, pri katerih se prenaša neko znanje, na primer konferenca, razprava ali politični shod. Danes je večina avditorij večnamenskih.
Splošni premisleki pri arhitekturnem oblikovanju
Arhitekti, ki načrtujejo avditorij, morajo zagotoviti učinkovito tehnično rešitev vprašanja akustike. V tem smislu mora biti prostor brez kakršnih koli pomanjkljivosti, kot so koncentracije hrupa, utripajoči odmevi ali resonance. Arhitekturno mora ohišje spoštovati zakone odboja zvoka.
Z vidika občinstva je nujno, da je vizualno in slušno zaznavanje pravilno.
Oder je glavni del avditorija, preostali prostori pa se vrtijo okoli njega. V specializirani terminologiji je ves prostor, ki sestavlja oder, znan kot odrska škatla (upoštevati je treba, da je oder povezoval odrsko mašinerijo, znano tudi kot oder).
Zmogljivost prizorišča je odločilno vprašanje za vrsto dejavnosti, ki jih je mogoče načrtovati.
Seveda ta vrsta prostora vključuje vse vrste varnostnih ukrepov, zlasti tistih, povezanih z evakuacijo javnosti ob izrednih dogodkih.
Vrste avditorija skozi zgodovino
Amfiteater, znan tudi kot klasično grško gledališče, je sestavljen iz treh delov: odra, prostora za orkester in tribune.
Rimsko gledališče je nova različica amfiteatra (prostor, namenjen odru, se je zmanjšal na polkrog).
Prva srednjeveška gledališča so bila v cerkvah in so imela več odrov, kjer je javnost krožila po vseh njih. V času renesanse so avditoriji obnovili klasični scenski pristop.
V anglosaškem svetu je bilo predstavljeno elizabetansko gledališče, lesena konstrukcija, namenjena predstavam na prostem.
V 18. in 19. stoletju so gledališča vključevala nove svetlobne tehnike. Trenutno so avditoriji večnamenski prostori in niso omejeni izključno na slikovit svet.
Fotografije: Fotolia - Medijski kit / Logan81