opredelitev kmetije
Ko govorimo o kmetiji, se sklicujemo na prostor, ki ga je ustvaril človek na podeželju, zlasti kot središče za proizvodnjo kmetijskih dobrin ali za rejo živali. Kmetija lahko služi tudi kot življenjski prostor posameznikom, ki tam opravljajo proizvodne dejavnosti, in prav zaradi tega ima kmetija različna območja.
Kmetija je ustanovljena na podeželskem območju na delu zemljišča, ki je bilo predhodno razmejeno in je na voljo tistim, ki jih imajo v lasti, da se obdelujejo, obdelujejo in uporabljajo pri pridelavi poljščin ali reji in udomačevanju živali. Kmetija mora zato imeti pomemben del svojih površin, namenjenih pridelavi, to je obdelovalno površino, na kateri je mogoče pridelovati različne vrste zelenjave ali žit. Hkrati mora imeti kmetija prostor za gojenje živali, ki ga je mogoče gojiti na prostem ali v zaprtih prostorih (običajno se imenujejo hlevi ali hlevi). Končno ima kmetija še druge zgradbe, ki so morda povezane z deponiranjem zbranih proizvodov (kot so silosi) in stanovanji ljudi, ki delajo v tem prostoru.
Kmetije je mogoče razvrstiti glede na vrsto proizvodnje, ki jo izvajajo. Medtem ko so nekateri specializirani za proizvodnjo nekaterih vrst žit ali zelenjave, pa so druge namenjene reji in proizvodnji perutninske krme, mlekarnam (namenjene proizvodnji mleka in njegovih derivatov) itd. Razvrstimo jih lahko tudi glede na vrsto proizvodnega sistema, med katerimi so ekstenzivno ali intenzivno kmetovanje, rotacijsko kmetovanje, ekološko kmetovanje itd.
Na koncu lahko rečemo, da se kmetije razlikujejo tudi glede na vrsto lastništva zemljišč. Medtem ko je normalno ugotoviti, da so tisti, ki obdelujejo zemljo in so odgovorni za proizvodne dejavnosti kmetije, hkrati tudi njeni lastniki, je pa tudi veliko primerov kmetij, ki jih dajo v zakup tretjim osebam v zameno za dostavo del končne proizvodnje. Vrste pogodb, sklenjene med obema stranema, se lahko razlikujejo glede na regijo, vrsto proizvodnje itd.
