definicija puščave
Puščava je eno najbolj znanih in zlahka prepoznavnih geografskih okolij zaradi zelo redke vegetacije in tudi zaradi prisotnosti ne preveč rodovitnih zemljišč bodisi skozi peščene sipine bodisi suhe zemlje, ki ne dopušča nobenega gojenja. Najbolj znana puščava na svetu je puščava Sahara, ki zavzema več držav v severni in srednji Afriki in je po širitvi največja. Številne druge regije planeta pa veljajo za puščave in neprimerne za razvoj človeškega, živalskega ali rastlinskega življenja.
Glavne značilnosti puščave so povezane s kakovostjo tal in količino padavin, ki jih ta območja prejemajo skozi vse leto. Tako lahko rečemo, da puščave jasno ločujejo od drugih ekosistemov, saj imajo malo padavin, zato so njihova tla sušna ali neprimerna za gojenje. Hkrati imajo puščave pomemben temperaturni razpon, kar pomeni, da so temperature podnevi običajno zelo visoke, ponoči pa zelo nizke. To doda tudi elemente, zaradi katerih je ta prostor neprijeten kraj za stalno življenje v njem.
Zaradi teh razmer je za puščave značilno zelo malo vegetacije, pa tudi živali, ki so značilne za ta območja in imajo posebne elemente za preživetje. Vendar je puščavske flore in favne zelo malo, med živalskimi vrstami lahko omenimo različne vrste kuščarjev, kuščarjev, žuželk, škorpijonov, roparic in kamel. Značilne rastline puščav so kaktusi in palme ter majhni grmi, ki ne segajo previsoko in so v glavnem zatočišče puščavskim živalim.
