opredelitev civilnega prava
Civilno pravo je morda ena najpomembnejših in najobsežnejših pravnih vej, saj združuje vsa pravila, predpise in zakone, ki obstajajo okoli odnosov in vezi, s katerimi lahko državljani in civilne osebnosti sklepajo vse življenje kot del družba.
Za urejanje in organizacijo skupnosti je bistvenega pomena, saj določa številne predpise, na primer na področju družinskih vezi, poroke, dela itd., Njenih meja in posebnih pravic.
Z drugimi besedami bi ga lahko razumeli kot vrsto predpisov in norm, ki človeka zanimajo kot družbeno bitje, ki je del bolj zapletene skupine ljudi in s katerim vzpostavljajo različne vrste povezav.
Zaradi zapletenosti številnih teh družbenih vezi je glavni cilj civilnega prava vzpostaviti red, ki bo te vezi naredil čim bolj logične, organizirane in smiselne za nadzor družbe in sprejemanje zakonodaje v primerih potrebe.
Izvor civilnega prava najdemo v rimski civilizaciji antike, saj so Rimljani skovali koncept ius civile, pravne ureditve, ki se je nanašala izključno na državljane Rima in je bila v nasprotju z ius naturale, ki je rimskim državljanom, pa tudi tujcem. Ius civile je sprva vseboval tako pravila javnega prava kot pravila zasebnega prava. Nato je bil ius civile razdeljen na druge pravne veje, civilno pravo pa je bilo omejeno izključno na zasebno sfero družbenih razmerij.
Ta pravna veja se ukvarja z odnosi med posamezniki in hkrati z njihovimi odnosi z državo.
Glede njene vsebine pravniki potrjujejo, da ima preostalo vsebino, v smislu, da vključuje vse, kar ni posebej urejeno s posebnim redom, kar pomeni, da se vse, kar ni vključeno v drugo vejo prava, najde v okviru civilnega prava.
Civilno pravo se na primer ukvarja tudi z odgovornostmi, svoboščinami in pooblastili staršev družine, pravicami zakonskih partnerjev, otrokovimi pravicami ali osebami, ki se ne morejo sami preživljati itd. Druga možna os, s katero se ukvarja civilno pravo, je vse v zvezi z dedovanjem in prenosom premoženja, podatki, potrebni za ustanovitev organizacije glede premoženja ali zapuščine umrlih.
Glede na njene manifestacije obstajajo štiri različna področja:
1) osebnost, ki posameznika označuje kot subjekta prava,
2) družina, ki se nanaša na odgovornost posameznikov v družini (na primer zadeve v zvezi s starševsko avtoriteto, skrbništvom ali ekonomskim režimom zakonske zveze),
3) dediščina, ki se nanaša na premičnine in nepremičnine, gospodarske odnose med posamezniki ali intelektualne pravice in
4) dedovanje, ki vključuje vprašanja, povezana z oporoko v različnih oblikah ali zakonitim nasledstvom dedičev.
Hkrati civilno pravo človeku omogoča, da se organizira na področju družbe z opravljanjem donosnih in neprofitnih dejavnosti ter ustvarjanjem različnih vrst družb.
Cilj civilnega prava je zaščititi človekovo voljo v okviru zakonitosti
Pravni akt se razume kot preučevanje človekove volje, usmerjene v zakonitost. Z drugimi besedami, da bi bila človeška volja pravno priznana, je za njeno zaščito potreben niz zakonov, sicer omenjena volja ostaja v moških.
