opredelitev obsega
Obseg je ena najpreprostejših in osnovnih geometrijskih figur, ki jih poznamo. Krog bi lahko opredelili kot lik, ki ga ustvarja zaprta krivulja ali obod, v katerem ni nobenih oglišč ali notranjih kotov. Poleg tega obseg nima ločenih stranic, kot pri drugih figurah, kot sta kvadrat ali trikotnik.
Za določitev obsega lahko začnemo tako, da smo pozorni na etimološki pomen besede, ki v latinščini pomeni "prenašati". Običajno lahko obseg zamenjamo z krog, če pa govorimo pravilno, moramo reči, da je to notranja površina kroga, medtem ko je to njegov obod.
Obseg je vedno dvodimenzionalen in ima polmer, ki je razdalja med najdenimi točkami (ki označujejo mejo slike) do njegovega središča. Poleg tega so drugi elementi, ki tvorijo obseg, središče (točka, ki je enako oddaljena od vseh drugih točk na sliki), premer (razdalja med dvema najbolj oddaljenima točkama, ki greta skozi središče), tetiva (kateri koli segment, ki ena dve točki oboda), sekajoča in tangentna črta (prva je tista, ki gre skozi notranjost in zunanjost slike ter jo deli na dva sektorja; druga je črta, ki gre zunaj in se dotika oboda v samo točka).
Kar zadeva kote kroga, so ti lahko osrednji, vpisani, napol vpisani, notranji in zunanji. Poleg tega je mogoče v prisotnosti dveh ali več krogov vzpostaviti tudi različne odnose. Tu moramo govoriti o zunanjih obsegih (tistih, ki nimajo skupnih točk), zunanjih ali notranjih tangentah (tistih, ki delijo samo eno skupno točko, skupna točka na zunanji ali notranji strani), sekundah (ki so razdeljeni na dva vsakega odseka s presečiščem, ki ga ustvarjata oba), ekscentrično in koncentrično notranjost (ne glede na to, ali imata isto središče ali ne). Končno so naključni krogi tisti, ki imajo enako središče in polmer in se zlivajo v eni sliki.
