opredelitev nestrpnosti
Razume se pod nestrpnostjo do dejanja, da se ne podpirajo izrazi, ki nasprotujejo nekaterim vrstam vrednot ali ideologij in zato postanejo nasprotni lastnim. Velikokrat je nestrpnost povezana s strahom in strahom pred neznanim, kar vse postane negativni občutek ne samo pri posameznikih, ampak tudi v celotnih družbenih skupinah.
Toleranca je spoštovanje različnih prepričanj ali idej, bodisi političnih, verskih ali kakršnih koli drugih. Logično je, da je nasproten odnos nestrpnost.
Običajno nestrpna oseba meni, da ima resnico, in razume, da je njeno mnenje ali prepričanje višje
Kot posledica te lastne vrednosti omalovaži nagnjenosti drugih in zavzame bojevit položaj do vsakogar, ki razmišlja ali deluje drugače.
Nestrpnost kot odnos in način življenja je nedvomno eden najbolj škodljivih elementov, na katerega lahko človek ali družbena skupina računa. To je zato, ker nestrpnost nujno pomeni škodo drugim, škodo, ki je prisotna z verbalnim, pa tudi fizičnim in psihološkim nasiljem.
Soočen z idejo resnice
Če bi obstajalo absolutno zagotovilo, da obstaja samo ena resnica, neskladja v mnenjih ne bi imela smisla. Samo v matematiki in delno obstaja eno samo merilo resnice (o rezultatu vsote ni različnih mnenj).
Po drugi strani pa v vsem ostalem obstajajo konkurenčne vizije in ocene. Med njimi lahko omenimo ateizem zoper vero v nekega boga, politične predstave ali spolne nagnjenosti. V nekaterih primerih obstajajo ljudje, ki kljub množici možnosti menijo, da je njihovo stališče edino resnično, poleg tega pa zavzemajo bojevit odnos do tistih, ki ne delijo svojih prepričanj. Ko se to zgodi, se izvaja nestrpnost.
Vsak posameznik ima pravico živeti v skladu s svojimi prepričanji
Da bi se izognili kakršni koli obliki nestrpnosti, je potreben pravni okvir, v katerem je mogoča svoboda izražanja in spoštovanja vseh prepričanj in mnenj. V tem smislu je povsem legitimno strastno zagovarjati nekatere ideje, če pa ta obramba ne spoštuje drugih, pade v nestrpnost. Glavni problem te vitalne naravnanosti so njene grozne posledice, kot so nasilje, vojna ali socialna izključenost. Še eno težavo, povezano s tem vprašanjem, lahko izrazimo z vprašanjem: ali moramo biti nestrpni pred nestrpnimi?
Versko vprašanje in nestrpnost
Sodišče inkvizicije, križarske vojne ali preganjanje kristjanov v nekaterih muslimanskih državah so epizode, ki razkrivajo versko nestrpnost.
Skozi zgodovino so vojne, ki jih je sprožila religija, zaznamovale potek dogodkov.
V Evropi so se katoličani in protestanti v preteklosti že spopadali, v Mehiki se je v začetku 20. stoletja zgodila krizerska vojna, danes pa je džihadistični terorizem grožnja stabilnosti na planetu. V vseh teh epizodah je nekaj skupnega: stališča nestrpnosti do verskih prepričanj drugih.
Obstaja več in nešteto načinov nestrpnosti, mnogi med njimi so zelo kontroverzni in težko rešljivi.
V tem smislu imajo sodobne družbe nestrpnost do določenih socialno-ekonomskih skupin, nestrpnost do verskih ali kulturnih misli, do vloge žensk na določenih področjih, do različnih vrst spolnih odločitev, do posameznikov, ki imajo neko vrsto invalidnosti ali bolezni.
V mnogih primerih je le predano in stalno zaposlitev, ki lahko negativno energijo spremeni v korist družbe in subjekta. Dejanja nestrpnosti in zaničevanja drugačnih oblik imajo na splošno globoke korenine pri tistih, ki jih izvajajo, in prav v tem je zaplet pri njihovem odpravljanju, ko se pojavijo.
Druga zasnova te besede v smislu kemijsko-biološke perspektive
Po drugi strani pa lahko izraz nestrpnost uporabimo tudi s kemijsko-biološkega vidika, kadar se nanaša na nestrpnost do določenih zdravil, do določenih živil, do določenih hranil in celo do določenih elementov okolja. Tu lahko tovrstno nestrpnost zdravimo z ustreznimi zdravili ali zdravili glede na potrebe.
