opredelitev džungle
Džungla je eden izmed najprepoznavnejših biomov na planetu zaradi bogate vegetacije, neverjetne raznolikosti flore in favne, tropskih temperatur in izredno visoke proizvodnje kisika, ki pomaga očistiti ozračje. Za džunglo je v večini primerov značilna velika vlažnost, ki jo povzročajo velike količine padavin in prisotnost vodnih tokov, ki prečkajo različne kopenske prostore. Danes je ohranjanje tropskih gozdov (predvsem amazonskih) izjemnega pomena za ohranjanje podnebja na svetu in raven kisika v ozračju.
Izvirnik iz latinščine (silva ali silua), izraz džungla je povezan s pojmom divje države. Džungla je zato dobila ime iz pogojev svoje narave: praktično deviška in ne spremenjena s prisotnostjo ljudi. Za džungle je značilna predvsem gosta in visoka drevesa, ki se razlikujejo po vrstah glede na regije planeta, o katerih se govori. Hkrati je temeljni element džungle njena izjemno velika biotska raznovrstnost ali raznolikost flore in favne. To pomeni, da lahko v istem prostoru najdete na tisoče rastlinskih in živalskih vrst, ki jih v drugih biomih skorajda ni.
Na splošno je džungla značilna za tropsko in subtropsko podnebje, saj ima posebne temperature (med 27 ° in 29 ° C), stopnjo vlažnosti (visoko) in količino padavin (med 1500 in 2000 mm na leto) in se jasno razlikuje od ostalega planetarni ekosistemi. Morda eden najbolj razširjenih in gostih biomov na planetu, je džungla tesno povezana s proizvodnjo kisika in porabo ogljikovega dioksida, zato so bistveni za vzdrževanje primernih pogojev za preživetje živih bitij na planetu. Zemljišče. Eden najrevnejših elementov gozda pa je zemlja: je revna, kisla in ne zelo globoka.
Čeprav so vlažni (ali umbrofilni) gozdovi najpogostejši in najobsežnejši na planetu, obstajajo tudi suhi (ali tropofilni) gozdovi, za katere je značilna nižja količina padavin, manj obilna vegetacija in dolga sušna sezona.
