opredelitev nagona
Instinkt je v zvezi z duševnimi težavami, predvsem pa z biološkimi sferami, poimenovanje tistih vzorcev ali vedenj, ki vključujejo reakcijo na določene situacije večje ali manjše nujnosti. Ta vedenja so zelo značilna za žival in so v mnogih pogledih prevladujoča nad naravo živali. Vendar pa so prisotna tudi pri ljudeh in čeprav so precej bolj nevtralizirana kot pri živalih, so ta nagonska vedenja tista, ki v določenem smislu omogočajo razvoj in prilagajanje človeka različnim resničnostim.
Z biološkega vidika je instinkt takojšnja reakcija na določene dražljaje. V tem smislu delovanje iz instinkta pomeni, na primer, pobeg pred nevarnostjo, iskanje zaščite ali zaščito bližnjih, iskanje zadovoljevanja določenih potreb itd. Za biološke tokove lahko nagon v človeškem bitju damo na dva različna načina: nagon za preživetje, tisti, ki nas vodi k prilagajanju različnim resničnostim, da bi zadovoljili osnovne potrebe, in reprodukcijski nagon, tisti, ki je Cilj je, da vrste ostanejo nad vsemi stvarmi.
Instinkt je predvsem deden in se ga ni mogoče naučiti. Na ta način je skupna celotni vrsti in se ne razlikuje glede na izobrazbo, ki jo ima vsak posameznik, način življenja, ki ga vodi, ali vire, ki jih mora preživeti. Ker je njegov osnovni cilj prilagajanje novi zapleteni in drugačni resničnosti, je instinkt v biološkem smislu tisti, ki omogoča preživetje in razvoj zadevne vrste.
Številne družbene teorije in strokovnjaki s področij antropologije, psihologije in sociologije trdijo, da je nagon v človeškem bitju skorajda neobstoječ ali ničen. To je razloženo z dejstvom, da je človek edino živo bitje, ki deluje v kulturnem okolju, v katerem se biološke in 'divje' reakcije nevtralizirajo ali umirijo. Na ta način ti tokovi pojasnjujejo, da danes nemogoče, da bi se brez obrambnega človeka zateklo k svojemu prvotnemu nagonu preživetja, da bi preživelo v negostoljubnih okoljih, ker je človeška rasa izgubila stik s tovrstnimi reakcijami.
