opredelitev plebiscita
Na področju demokracije lahko državljani izražajo svoja politična mnenja na različne načine. Eden izmed njih je s pomočjo plebiscita, ki je sestavljen iz posvetovanja z vsemi državljani z volilno pravico, da se lahko izrečejo o zadevi splošnega pomena. To pomeni, da je plebiscit participativni demokratični instrument. Kar zadeva izvor izraza, izhaja iz latinskega plebiscitum, kar pomeni zakon, ki ga predlagajo ljudje, saj gre za skit ali odlok, ki so ga razglasili navadni ljudje, torej navadni ljudje.
Vrste plebiscita
V politiki govorimo o plebiscitarnem delovanju, ki ga lahko izvede ljudska pobuda ali pobuda vladarjev nekega naroda. Obstajata dve vrsti plebiscitov: posvetovalni in zavezujoči. Prva je tista, v kateri državljani glasujejo, da izrazijo svoje mnenje, to je, da posredujejo svoja merila v zvezi s politično pobudo (v tem primeru ni nujno, da je treba uporabiti rezultat ljudskega posvetovanja, kot je preprosto poizvedbo).
Zavezujoči plebiscit gre še dlje, saj gre za ljudsko posvetovanje, katerega rezultat na voliščih je treba uporabiti obvezno
Nazorni zgodovinski primer posvetovalnega plebiscita bi bil tisti, ki je potekal v Argentini 25. novembra 1984, da bi ugotovil merila državljanov o mirovni pogodbi, dogovorjeni s Čilom za rešitev spora Beagle (spor o suverenosti nekaterih otokov ki se nahaja v kanalu Beagle).
Na splošno se plebiscit izvaja z enim ali več vprašanji in z dvema možnima odgovoroma, da ali ne. Čeprav je v vsakem ustavnem besedilu pravna opredelitev, kaj razume plebiscit, na splošno večina posvetovanj o plebiscitu izpolnjuje naslednje zahteve: naj bo posvetovanje predlog predsednika države, da posvetovanje odobri stranka stranke. predstavnikov ljudstva in nazadnje, da posvetovanje odobri večina ljudi z volilno pravico. Posledično se plebiscit izvede kot volilni dan na tak način, da državljani glede postavljenega vprašanja navedejo da ali ne.
Razlika med referendumom in plebiscitom
Čeprav sta si oba koncepta podobna, nista enakovredna. Referendum je razpis, na katerem ljudje izrazijo svojo voljo z glasovanjem in glede vprašanja, ki prizadene državljane kot celoto (na primer v Španiji 6. decembra 1978 so Španci na referendumu izrazili večinsko podporo Ustava, o kateri so se strinjali predstavniki ljudstva).
Zato je referendum mehanizem udeležbe, pri katerem se predlog ratificira ali ne. Po drugi strani pa ljudje ali vladarji na plebiscitu ustvarijo pobudo (predlog pravne norme), o kateri bodo pozneje glasovali.
Fotografije: iStock - Martin Cvetković / George Clerk
