opredelitev aksiomatske
Koncept aksiomatsko V našem jeziku se razširjeno uporablja za sklicevanje na vse kar je očitno in resnično, to je dokazano, da je tako predstavljeno in prikazano, potem pa se izkaže, da je nedvomno in neizpodbitno ob vprašanjih, ki se lahko pojavijo in ki želijo to pokazati kot nekaj dvomljivega ali odprtega pomisleka glede tega.
Ta koncept je tesno povezan s konceptom aksiom, kajti tudi tisto, kar je v zvezi z aksiomom, bo opredeljeno kot aksiomatično.
Aksiom je veljavna in resnična izjava in kot tak se običajno šteje za maksime, načela, ki prispevajo k oblikovanju teorije, na primer znanstvenemu področju, ali pa se pogosto uporabljajo tudi kot stebri argumenta.
Oba pojma, aksiom in aksiomatika, sta zagotovo starodavna, saj sta ju grška filozofa antične Grčije uporabljala, oziroma sta uporabila grške izraze, iz katerih izhajata, da bi označila vprašanja, za katera ni bilo treba dokazovati ali preverjati, da bi bila sprejeta kot veljavna preprosto sprejeti kot nedvomne resnice.
Na primer, koncept aksioma se uporablja kot sinonim za načelo.
Tako koncept aksioma kot koncept aksiomatike se pogosto uporabljata na področju natančnih znanosti, kot je primer Fizika in matematika. Tako imenovani zakoni ali izreki, s katerimi se običajno znajdemo pri proučevanju obeh znanosti, so natančno podprti z aksiomi.
Po drugi strani pa se v drugih nekoliko novejših znanostih, kot je komunikacija, na primer aksiomi opredelijo tudi nekatere ključne vidike komunikacije med ljudmi.
Za logiko je aksiom očitna predpostavka, ki jo sprejmemo brez ugovora in ne zahteva nobenega dokaza ter bo uporabljena tudi za prikaz številnih drugih sorodnih vprašanj.
Omeniti velja, da se nabor aksiomov, katerih naloga je na zahtevo znanosti definirati ali ohraniti določeno teorijo ali zakon, formalno imenuje aksiomatski sistem.
