opredelitev opolnomočenja
Pojem opolnomočenja najdemo v dveh povsem različnih primerih glede na njegov pomen. Eden od dveh primerov je, ko abstraktno govorimo o opolnomočenju, ki ga stvar, oseba ali situacija lahko označuje z značilnostmi, ki jih že ima, na primer takrat, ko rečemo, da lahko vez med dvema osebama opolnomoči njihove že obstoječe atribute. Drugi primer, v katerem je zelo pogosta uporaba besede opolnomočenje, je tisti, ki je povezan s področjem matematike, ko govorimo o številih ali številkah, ki so povzdignjene v moči in nato spadajo pod učinek pojava opolnomočenja.
Za boljše razumevanje vsakega od omenjenih primerov lahko rečemo, da je opolnomočenje, razumljeno v abstraktnem smislu, dejanje, zaradi katerega se kvaliteta ali značilnost osebe, predmeta, situacije poglobi, poudari, tako da še bolj izstopa. Tako lahko na primer zelo sramežljiva oseba vidi to sramežljivost, ki se poveča v določenih situacijah: ko jo postavijo pred javnost. Ta ideja o opolnomočenju je zelo pogosta na delovnem mestu, saj se v njej običajno iščejo koristne lastnosti zaposlenih za izboljšanje rezultatov in uspešnosti njihovih nalog, ki jih bodo opravljali.
Drugi pomen besede opolnomočenje je tisti, ki je povezan z matematičnim pojavom, s katerim se tudi število x dvigne v stopnjo x in se tako spremeni v drugo večje število. Jasno je, da opolnomočenje v matematiki vključuje tudi idejo, da damo večjo vrednost ali večjo moč nečemu, kar že obstaja, v tem primeru določeni številki ali številki. Najenostavnejša operacija potenciranja se zgodi, ko je število x naravno, v tem primeru bo moč, na katero je dvignjeno, pomnožitev njegove enake vrednosti tolikokrat, kot kaže moč. Tako bo kvadrat 3 trikrat pomnožen trikrat sam po sebi. Natančneje, pojav opolnomočenja v matematiki nam govori o dveh številkah: osnovi (številu, ki se pomnoži) in eksponentu (moči ali številu, kolikor je treba osnovo pomnožiti samo).
