opredelitev kriminologije
Multidisciplinarni in splošni pristop k kriminalu
Kriminologija je pravna veja, ki se ukvarja s preučevanjem socialnih, pravnih in policijskih vidikov katerega koli kaznivega dejanja.
Zato se šteje za multidisciplinarna znanost, ker v osnovi predlaga svoje temelje v lastnem znanju psihologije, sociologije in psihopatologije in za svoj konceptualni okvir vzame kazensko pravo.
Kaj nekoga vodi k kaznivemu dejanju? In družbena vprašanja, ki ga obkrožajo
Kriminologija preučuje vzroke, zaradi katerih je nekdo storil takšno kaznivo dejanje, hkrati pa zagovarja tudi ta sredstva za človekovo asocialno vedenje, to je kriminologija daje globalno vizijo kriminala, pojavnost, oblike, njegove vzroke, njegove posledice, državne predpise glede zločini in družbeni odzivi, ki jih bodo ti vzbudili, so vprašanja, s katerimi se ukvarja tudi kriminologija.
Pristop italijanske šole do kriminala: v središču so fizične nepravilnosti in družbeno okolje
Čeprav sta boj proti kriminalu in preučevanje zločincev vprašanja, ki človeka spremljata že v antiki, je šele proti koncu 19. stoletja, natančneje leta 1885, italijanski profesor prava Rafael Garofalo skoval koncept kriminologije. In ravno v tem času in na zahtevo tako imenovane italijanske šole, katere član je bil Garofalo, bi se začele metode znanstvenega opazovanja uporabljati za kazniva dejanja z namenom določitve vzrokov za njih, Razlog za zločin bi se medtem osredotočili na njihovo opravičevanje s telesnimi in duševnimi nepravilnostmi ljudi, drugi pa bi jih iskali v družbenem okolju, v katerem se je zločinec razvil.
Odkrijte, zakaj so storjena kazniva dejanja in preprečevanje
Seveda bi nam ta ogromen napredek, ki ga je predlagala italijanska šola z neposrednim vrednotenjem, omogočil veliko napredovanje v smislu odkrivanja razloga za nekatera kazniva dejanja, ki so se do takrat zdela nerazložljiva, po drugi strani pa bi lahko v bistvu napredovali pri preprečevanju zadev. To pomeni, da če je družbeno okolje, v katerem oseba raste in se razvija, tisto, ki jo spodbuja k hudodelstvu, potem morajo vlade razvijati in spodbujati politike, namenjene izboljšanju življenjskih pogojev in priložnosti te osebe. da prepreči, da bi njegovi člani neposredno padli v zločin.
Kajti če nekdo ve, da ima druge možnosti, razen kriminala, se bo zagotovo zmanjševalo število posameznikov, ki se za zločin odločajo neposredno.
Ker velikokrat ravno tisto pomanjkanje možnosti vodi nekoga po lahki poti prestopništva, kriminala. Če pa se temu komu pokažejo, ga naučijo drugih možnosti, najverjetneje se bo lahko odločil za drugo pot, ki bo na koncu njemu in njegovi družini omogočila dostop do boljše kakovosti življenja.
Sposobnost študija in dokončanja kariere, ki vam omogoča razvoj poklica ali trgovine, zmožnost delati z odprtjem lastnega podjetja, tudi če imate le malo sredstev, so konkretne in učinkovite alternative pri zmanjševanju kriminala. Ker tistim, ki lahko študirajo in delajo, za preživetje ne bo treba iti ven krasti.
Trenutno so sintetizirani različni kriteriji, danes pa je kriminologija bolj kot karkoli usmerjena v to družbeno okolje, obstaja pa tudi podrobna študija o tej žrtvi.
Torej kriminologija ima v bistvu dva predmeta proučevanja: deviantno vedenje in družbeni nadzor.
Kar zadeva pojav odstopanja, bo kriminologija obravnavala dejavnike, ki pojasnjujejo zadevno odstopajoče vedenje, najsi gre za rop, tatvino ali umor, ki ima za posledico resno škodo ali škodo eni ali več komponentam skupnosti.
Kar zadeva družbeni nadzor, se kriminologija z različnih vidikov ukvarja z analiziranjem primerov, ki se bodo socialno odzvali na odklonitev ali kriminal. Omeniti velja, da obstajata dve vrsti socialnih kontrol, formalno, to je tisto, ki jo vsebujejo zakoni in predpisi, ki urejajo vedenje in sobivanje ljudi v določeni skupnosti, in neformalno, ki jo bodo izvajali družba, starši in ljudje, ki so del naše okolje. V zvezi s tem zadnjim vidikom kriminologija pripisuje večji pomen in prevlado formalnemu nadzoru, torej kako institucije določene skupnosti nadzorujejo zločin, ki se zgodi na njenih ulicah. Nedvomno je nadzor, ki ga lahko izvajajo varnostne sile, veliko močnejši in varnejši od neformalnega nadzora, ki ga lahko naredi starš ali vrstnik v družbi.