definicija kosinusa
Koncept kosinus je v izključni uporabi v trigonometrija, kot veja matematike, ki se ukvarja s preučevanjem trigonometrična razmerja, kako biti: kosinus, sinus, tangenta, kotangens, sekant in kosekant.
Medtem je na zahtevo a pravokotni trikotnikbo kosinus ostrega kota opredeljen kot razmerje med eno od krakov, ki mejijo na omenjeni kot, in hipotenuzo. Kosinus je okrajšan s kratico cos. Noga je tista manjša stranica, obstajata dve, pravokotnika, ki tista, ki skupaj sestavljata pravi kot. Medtem je večja stran označena kot hipotenuza, ki bo tista, ki nasprotuje pravemu kotu.
Treba je opozoriti, da odnos, ki nasprotuje kosinus je sekanta, trigonometrična razmerja so kosinus, sinus in tangenta, inverzna trigonometrična razmerja pa so omenjena sekanta, kotangens in kosekant.
Trigonometrija se bo uporabljala povsod, kjer je treba pridobiti natančne meritve nečesa, uporablja se v večini področij matematike in tudi v drugih disciplinah, na primer astronomija za merjenje najbližjih zvezd, razdalj geografskih točk in navigacije sistemi, ki vključujejo satelite. Tudi geometrija prostora uporablja trigonometrijo.
Študija strani trikotnikov sega že tisočletja, natančneje do babilonske kulture. Astronomi teh časov so zelo natančno in natančno poročali o vzponu in zahajanju zvezd ter o gibanju planetov ter o mrkih sonca in lune. Vsega tega bi bilo nemogoče ugotoviti, če kotna razdalja, izmerjena na planetu, ni znana.
