opredelitev srednjeveškega
Srednjeveški izraz se uporablja kot pridevnik za označevanje vseh tistih dogodkov, pojavov, posameznikov ali predmetov, ki so se zgodili v zgodovinskem obdobju človeštva, znanem kot srednji vek. Obdobje srednjega, srednjega ali srednjeveškega obdobja, ki se je zgodilo med V in XV stoletjem naše dobe, je bilo eno najdaljših v zgodovini in zanj so bile značilne zelo svojevrstne značilnosti in elementi, ki ga omogočajo razmeroma enostavno opredelitev. Dogodka, ki se tradicionalno uporabljata kot začetek in konec tega obdobja, sta padec Zahodnega rimskega cesarstva (leto 476) in padec Konstantinopla (leto 1453) ali odkritje Amerike (leto 1492).
Med glavnimi značilnostmi srednjeveškega ali srednjega veka moramo omeniti bolj ali manj urejeno oblikovanje romano-germanskih kraljestev, ki je nastalo kot posledica padca rimskega imperija na Zahodu. Za ta kraljestva bi bilo značilno, da razvijejo lastne nacionalne identitete z elementi, kot so jezik, zgodovina, tradicija in zakonodaja, od katerih mnogi še danes veljajo.
Po drugi strani pa je srednjeveška ekonomija temeljila na razpadu močnega trgovskega sistema, ki so ga razvili Rimljani. Na enak način so bila ustanovljena znamenita fevdna gospostva, ki so bila samozadostna (porabila so, kar je bilo v njih proizvedeno) in so bila organizirana okoli kmetijstva in izkoriščanja zemlje. V teh graščinah so bile sčasoma začrtane različne družbene hierarhije, zaradi katerih so bili fevdalci na vrhu družbene piramide. Osnovo so sestavljali služabniki.
Nazadnje je bilo tudi za srednjeveško obdobje globoko značilna pomembnost in osrednjost religije. V primeru Evrope krščanstvo ni bilo le verski sistem, temveč tudi zapletena struktura regulacije in družbene organizacije prek svoje najvišje institucije: Cerkve. V tem času so bile zelo pomembne tudi druge religije, kot je islam.
