opredelitev izhlapevanja
Torej, izhlapevanje je postopek, s katerim tekočina preide v plinasto stanje, torej ko se ena snov loči od druge, ko nastopi tisto, kar je znano kot vrelišče.
Na splošno se izhlapevanje nanaša na delovanje in učinek izhlapevanja, zlasti pa je najbolj razširjena uporaba tega izraza tista, ki se nanaša na pretvorbo tekočine v paro.
V času, ko se ogreje, snov v tekočem stanju pridobi energijo in moč, ki sta potrebni za premagovanje površinske napetosti, ki prevladuje nad njo, nato pa, ko celotna tekoča masa doseže to vrelišče ali znano tudi kot vrelišče, začne izhlapevanje in več ogrevanja, to je, če segrevanje tekočine ne ustavi, ostane manj te snovi, ker se bo takoj spremenila v paro in ko bo izginila. Čeprav bo, kot smo rekli, izhlapevanje hitrejše, višja je temperatura, za razliko od tega, kar se zgodi pri nasprotnem postopku vrenja, pri katerem mora biti temperatura visoka, da izhlapevanje vseeno pride, lahko pride do katere koli temperature.
V vodnem krogu in na ukaz vremena se bo izhlapevanje izkazalo za zelo pomemben proces, kajti ko sonce segreje površino vodnega telesa, tekočina takoj izhlapi in postane oblak in ko v v obliki rose, dežja ali snega se voda vrne v kotlino in cikel je zaključen. Na ta proces lahko vplivajo tudi druge atmosferske težave, na primer veter.
Po drugi strani pa je na zahtevo hidrologije izhlapevanje ena pomembnih hidroloških spremenljivk, ki bo prišla v poštev pri določanju vodne bilance določenega hidrografskega bazena ali njegovega dela. Energija krepi gibanje molekul in delci začnejo uhajati v obliki hlapov. To predpostavlja, da bo kinetična energija presegla kohezijsko silo, ki jo bo uporabila površinska napetost, kar bo povzročilo izhlapevanje bolj tekoče in hitreje, ko bo temperatura visoka.
Medtem lahko v procesu izhlapevanja najdemo pojav hlajenja z izhlapevanjem, ki se pojavi, ko molekule dosežejo znatno energijo in začnejo izhlapevati ter se temperatura zadevne tekočine znatno zmanjša.
