opredelitev kontekstualizacije

Kontekstualizacija je dejanje, s katerim se analizirajo okoliščine situacije, dogodka ali dejstva, bodisi javnega bodisi zasebnega. Razumevanje sklopa medsebojno povezanih vidikov. V tem smislu je za razumevanje osamljenega pojava treba to razložiti v bolj globalni sferi.

Vključuje vse, kar obkroža dejstvo, prostor in čas, v katerem se to dejstvo, dogodek, situacija zgodi. Tako govorimo o kontekstu francoske revolucije kot o zelo konfliktnem prostoru in času, v katerem so bili socialni protesti iz različnih razlogov v porastu. Pogovarjamo se lahko tudi o kontekstu, v katerem se govori, ali na primer o intervjuju. To bi bil trenutek v življenju ljudi, ki so del tega pogovora, pa tudi kraj in vse, kar lahko kombinacija teh dveh vprašanj doda k temu primeru: če dva človeka klepetata sredi ulice, ne bo enako, kot če bi bil kontekst na primer veliko bolj formalen, ki ga določa delovno okolje.

Nedvomno je zelo pomembno upoštevati kontekstualizacijo situacije, ker v dveh različnih kontekstih ne bo enaka. Če torej kontekstualizacija ni bila pravilno razvita, lahko zlahka privede do nesporazumov in zmede ter do znanstvenih napak pri zgodovinski napačni interpretaciji (na primer, če se elementi, ki povzročajo zgodovinski razvoj, odstranijo in izolirajo iz določenega konteksta, v katerem nastanejo).

Zgodovinska dejstva in kontekstualizacija

Če preučujemo dogodek iz preteklosti, lahko to storimo z več možnih perspektiv. Poenostavljeno bi lahko rekli, da obstajata dve možnosti: razumevanje konteksta, v katerem so se dogodki zgodili, ali dekontekstualizacija dogodkov.

Predstavljajmo si, da preučujemo človeške žrtve Aztekov. Če jih dekontekstualiziramo, lahko rečemo, da so bili Azteki morilci, ki so svoje žrtve usmrtili brez usmiljenja. Če pa res želimo razumeti ta pojav, ga bomo morali kontekstualizirati. V tem smislu so Azteki častili Sonce kot najvišjo božanskost. Mislili so, da če sonce ugasne, življenje preneha obstajati. Posledično so opravljali človeške žrtve, da bi "ugajali" Soncu.

V zgodovinski analizi obstaja tveganje za vrednotenje preteklosti z mislijo sedanjosti. Ta intelektualna vaja pomeni dekontekstualizacijo zgodovinske resničnosti.

Besedilo in kontekst v literaturi

Literarni pojavi so nekoliko podobni zgodovinskim. Ljubezenski roman iz devetnajstega stoletja bo razumljiv, če bo bralec sposoben ceniti vse, kar ga obdaja (takratni literarni slog, moda, estetske vrednote ...).

Osebna identiteta in kontekstualizacija

Za razumevanje človeka je treba analizirati vse, kar ga obkroža, torej njegov družbeni kontekst. Posledično bomo lahko vedeli, kakšen je nekdo, če poznamo resničnost svoje države, njegovo kulturno raven, družinske in čustvene vezi, družbeni razred in zgodovinski trenutek, v katerem živi.

Informacije, odstranjene iz konteksta

V novinarski dejavnosti strokovnjaki o nekaterih dejstvih poročajo javnosti. Informacije bi morale biti resnične in stroge. Za razlago dogodka pa ga je treba ustrezno kontekstualizirati. Ni dovolj navesti, kaj se je zgodilo, temveč je treba navesti več informacij: zakaj se je to zgodilo, s kakšnim namenom ali kakšni interesi so v zvezi z dogodki, ki so se zgodili.

Če niso zagotovljene vse te informacije, je njihova vsebina predstavljena ne glede na njihov kontekst. Končni rezultat tega novinarskega pristopa je povezan z manipulacijo z informacijami ali porumenelostjo.

Kontekstualizacija ni pomembna samo v zgodovinski znanosti ali v družboslovju, ampak je prav nasprotno koristna tudi v trdih ali naravoslovnih znanostih. To je povezano z dejstvom, da rast ali razvoj snovi ne bo enak, če se spremeni kontekst, v katerem se pojavi, na primer odziv tekočega elementa na različne temperature ali okoljske razmere.


$config[zx-auto] not found$config[zx-overlay] not found