opredelitev senzopercepcije
Vse tiste informacije, ki jih naša čutila zajamejo iz okolice, ki nas obkroža, so znane kot občutek, ki nastane s posredovanjem senzoričnih receptorjev (zlasti petih čutil), ki v možgane pošiljajo informacije o zaznanem. Nato možgani informacije razlagajo in delujejo v skladu z njimi. Ta sistem sprejemanja zunanjih dražljajev je temeljna ideja senzopercepcije. Z drugimi besedami, zaznane informacije ustrezajo naši senzorični sposobnosti, ker je vsaka receptorska celica občutljiva na eno ali drugo vrsto dražljaja.
Pregled čutnega zaznavanja pri ljudeh
Naše telo ima visoko specializirane senzorične sisteme. S pomočjo določenih celic (senzorični receptorji v očeh, jeziku, nosu in drugih delih) lahko izvedemo nalogo kodiranja, ki vodi do določenih občutkov (mraz, vročina, strah, veselje itd.) Tako podatki, s katerimi ravnamo, kot čustva, ki jih doživljamo, so v veliki meri odvisni od mehanizmov, povezanih s čutnim zaznavanjem. Ta zapleten proces je mogoč, ker so naši možgani vnaprej določeni za interakcijo s senzoričnimi celicami.
Vid, dotik, okus, vonj in sluh
Če pomislimo na človeški vid, se to zgodi, ker so naše oči oblikovane s strukturami, ki omogočajo zaznavanje. Če ena od teh struktur ne deluje pravilno (na primer sprememba v vidnem živcu), obstaja vizualna omejitev ali neposredno odsotnost zaznavanja slik.
Pri dotiku sodelujejo somatska in občutljivost kože. Koža je organ odličnosti pri zaznavanju z dotikom in je sposobna ujeti temperaturo predmetov in morebitno škodo, ki jo povzroči ta organ.
Občutek okusa zazna štiri osnovne okuse (sladki, slani, kisli in grenki, vsakega pa zaznajo posebni brbončice).
Jezik ima približno deset tisoč brbončic, ki so neenakomerno razporejene. Vonj se aktivira s prisotnostjo molekul v zraku, ki potujejo po zraku, njihova velikost pa določa obseg vonja, ki ga zaznamo.
Kar zadeva uho, deluje iz zvočnih valov, ki gredo skozi slušni kanal, ki se konča na bobniču, kjer se pojavijo zvočne vibracije (bobnič je pritrjen na tri majhne kosti, ki se nahajajo v srednjem ušesu, kar se nato poveže z notranjim ušesom in vse to omogoča slušnim celicam, da pošiljajo signale v možgane).
Fotografije: iStock - Yuri_Arcurs / Sergey7777
