opredelitev lastniške programske opreme
Lastniška programska oprema je programska oprema, pri kateri je uporabnik omejen v možnosti uporabe, spreminjanja ali distribucije, njegova licenca pa pogosto stane.
Lastniška, brezplačna, zasebna ali lastniška programska oprema je vrsta računalniških programov ali aplikacij, v katerih uporabnik ne more dostopati do izvorne kode ali ima omejen dostop in je zato omejen v svojih možnostih uporabe, spreminjanja in prerazporeditve. Ta vrsta programske opreme nasprotuje nedavno popularizirani brezplačni programski opremi, ki omogoča, da jo lahko kdo spreminja in distribuira.
Lastniška programska oprema je najpogostejša, saj pomeni, da mora uporabnik za dostop do nje plačati licenco in jo lahko uporablja le v omejenem kontekstu, to pomeni, da morajo biti druge licence plačane, da jo lahko uporabljajo različni računalniki. Poleg tega te programske opreme ni dovoljeno spreminjati ali izpopolnjevati v svojem delovanju niti je ne distribuirati drugim prejemnikom.
Lastniško programsko opremo pogosto razvijajo korporacije, kot tudi tisto, ki jo proizvaja in distribuira Microsoft. Ta podjetja imajo v lasti avtorske pravice za programsko opremo, zato uporabniki ne morejo dostopati do izvorne kode, jo distribuirati, izboljšati ali javno objaviti izboljšav.
Trenutno je priljubljenost brezplačne programske opreme, ki so jo razvila majhna podjetja ali uporabniške skupine, dosegla velik razcvet, kot je to v primeru operacijskega sistema Linux. Ta vrsta aplikacije, ki uporabniku omogoča številne možnosti poleg preprostega dejstva, da jo uporablja, spodbuja pogovore in aktivno sodelovanje, kar pogosto pripomore k hitremu in zanesljivemu izpopolnjevanju sistema. Velika podjetja so se teh sprememb seznanila in so se morala pridružiti dirki za brezplačno programsko opremo z uvedbo odprtih različic svojih programov ali s pozivom uporabnikov, da jih komentirajo.
