opredelitev osipa iz šole
Osip (imenovan tudi osip) je sestavljen iz dejstva, da odstotek otrok in mladih, ki hodijo v šolo, opusti šolanje. To storijo v obdobju, ko je poučevanje še vedno obvezno in bi morali ostati v učilnici.
To je splošen problem, ker se ne pojavlja zgolj v revnih in nerazvitih državah, kjer nepismenost, izkoriščanje otrok in revščina povzročajo ta pojav. Opustitev šolanja se pojavlja tudi v razvitih državah. Lahko rečemo, da je v nerazvitih državah logično, da ta problem obstaja, saj so zaradi socialnih in ekonomskih razmer mnogi otroci prisiljeni zapustiti šolanje, četudi tega nočejo. Nenavaden element osipa je v gospodarsko uspešnih državah. V njih je stopnja osipa iz učilnic zaskrbljujoča in njihova razlaga je bolj zapletena.
Izobraževalni strokovnjaki analizirajo težavo in menijo, da so razlogi različni. Eden izmed njih je neuspeh v šoli, otroci, ki se iz nekega razloga uradnemu izobraževanju ne prilagodijo in se temu odpovedo. V tem primeru obstajajo nekatere povezane okoliščine: starševska odgovornost, okvare v izobraževalnem sistemu itd. Drugi razlog je gospodarska kriza, ki jo trpijo tudi napredne države. Kot odgovor na krizne razmere se nekateri mladi odločajo za negotova delovna mesta, da bi pomagali družinskim financam. Predvidljivo ne bi opustili šolanja, če bi obstajala finančna stabilnost. Še bolj nenavaden in skoraj nerazložljiv razlog je pomanjkanje motivacije. Obstajajo primeri, ko se nekateri mladi počutijo apatični, nočejo početi ničesar. V zadnjem času je uveden izraz ni ni, fantje, ki ne študirajo ne delajo.
Vsaka država ima svoje posebnosti glede osipa. Razlogi za to so različni dejavniki: demografski, kulturni, geografski ali družinski model. Geografske značilnosti so odločilne, saj je vzrok za težavo šola, ki se nahaja v težko dostopnem naselju.
Da bi izboljšali to zelo negativno realnost, nekatere vlade sprejemajo korektivne ukrepe: ozaveščevalne kampanje, vključevanje novih tehnologij v učilnice ali socialno pomoč družinam.
Opustitev šolanja ni zgolj vzgojni problem s socialno komponento. Možno ga je analizirati iz ekonomskih parametrov. Če odstotek šolarjev ne bo šel v šolo, bo njihova poznejša delovna integracija zelo nasprotujoča si. Posledično jim trg dela morda ne bo mogel dati priložnosti, službe. Posledično se lahko zgodi, da državi manjka kvalificirane delovne sile, to je problem v gospodarstvu.
