opredelitev vprašanja
Vprašanje je formulacija, zahteva ali zahteva, ki jo oseba, podjetje ali ustanova zahteva od drugega, da bi dobila odgovor. Vprašanja lahko določimo v policijskem kontekstu, na primer zaslišanje glavnega osumljenca kaznivega dejanja; na izobraževalnem področju v času prijave na preizkus ali preizkus; ali na novinarskem področju in zaradi preiskave določenega dejstva ali dogodka..
Vprašanja, odvisno od primera in končnega namena osebe, ki jih postavlja, je mogoče strukturirati in oblikovati tako, da dajejo zelo neposreden in jedrnat odgovor, na primer od zaslišane osebe ne dobijo nič drugega kot da ali ne. ali pa tako, da mora oseba, ki je bila zaslišana, podrobneje razložiti, na primer, kako je dostopala do kraja zločina, kar bo očitno zahtevalo in bo zahtevalo rekapitulacijo ali naštevanje vrste podrobnosti, da bo nanjo odgovorilo.
V tem smislu govorimo takrat o "odprtih" vprašanjih in "zaprtih" vprašanjih. Ravno tisti odprti nam omogočajo, da gremo še globlje od preprostega "da" ali "ne". Na splošno, če bi postavili odprto vprašanje, ga nikoli ne bi smeli začeti z glagolom. Na primer, če želimo vedeti, kakšen okus ima nekdo v glasbi, ne bi smeli vprašati "Ali imaš rad rock?" Od tega vprašanja bomo dobili le "da" ali "ne". Če pa vprašamo "Kakšno glasbo imate radi?", Bo drugi imel veliko več možnosti, da se razširi in nam pove o svojih okusih, kar je naš cilj.
Na splošno so ankete, ki so očitno odvisne od teme, tiste, ki nas predlagajo in postavljajo vprašanja, ki od nas zahtevajo zelo jedrnat odgovor, le da ali ne, kot smo rekli zgoraj, čeprav seveda obstajajo tudi izjeme. To so "zaprta" vprašanja, pri katerih spraševalcu ni treba, da razlagamo svoj okus, mnenja ali mnenja.
Medtem, na primer na univerzitetnih testih ali univerzitetnih zaključnih izpitih, zlasti pri predmetih, kot so zgodovina, psihologija, sociologija itd. običajno je potreben velik razvoj odziva. Če na primer vprašate o francoski revoluciji, ne samo, da navedete leto ali kraj, v katerem se je zgodila, temveč tudi razlago konteksta in dejavnikov, ki so jo sprožili.
V nasprotju s tem načinom ocenjevanja prav tako pogosto najdemo druge, pri katerih vprašanje spremljajo tudi možni odgovori, med katerimi je treba izbrati pravilnega (več možnosti).
Na primer v raziskavah, ki se pogosto uporabljajo pri tržnih raziskavah, da bi ugotovili naše potrošniške navade, stališča ali dejanja, je spraševanje celoten postopek. Ali boste postavili "odprta" ali "zaprta" vprašanja, bo odvisno od časa, ki bo potreben za obdelavo odgovorov vseh vprašanih. Seveda so v teh primerih zaprta vprašanja veliko bolj jedrnata in iz njih je mogoče pridobiti statistiko ali odstotke, ki temeljijo na tem, koliko ljudi je odgovorilo z "da", koliko je odgovorilo z "ne" ali kdo je bil neodločen z uporabo možnost "ne ve / ne odgovori". Po drugi strani pa bodo odprta vprašanja, če bodo anketiranci veliko bolj prosti, da bodo tabelarizirala (ko bodo zajeti podatki vrženi) nekoliko težjo nalogo, saj bodo odgovori veliko bolj raznoliki.
Po drugi strani pa bo v primeru policijske preiskave ali, če to ne bo uspelo, novinarske preiskave, da bi bila uspešna v obeh, potrebna domena, ki jo imenujemo "preiskovalno vprašanje". V teh primerih je bistvenega pomena doseči uspeh pri zaslišanju (in preden se usedete pred zaslišanega, ki predstavlja temeljni del zadevne preiskave), formulacija jasne in jedrnate vprašanja, ki vodijo neposredno do odgovora, za katerega bo zagotovo vnaprej zanimalo raziskovalca. Glavne naloge tega bodo razjasnitev idej, razmejitev obsega preiskave in usmerjanje k strani, ki jo želi raziskovalec.
V novinarski dejavnosti se za utrditev zaslišanja uporablja vrsta strategij. Na primer, v intervjujih novinarji pogosto vnaprej pripravijo vodnik z vprašanji, da vodijo pogovor z intervjuvanim. Med pogovorom se lahko dodajo drugi ali včasih isti sogovornik odgovori na vprašanje, ki smo si ga mislili, ne da bi ga izrecno vprašali. V primeru novic imamo vrsto osnovnih vprašanj, ki nas lahko vodijo pri sestavljanju ali pisanju besedila novic, ob določenem dogodku, o katerem moramo poročati, moramo odgovoriti na vprašanja, na primer kaj? Kje? Kako?, Kdaj?, Kdo? in ker? Če v besedilu novice lahko izrecno odgovorimo na teh šest vprašanj, bomo lahko sporočili ali pravilno poročali (s popolnimi podatki) o prijavljenem dogodku.
