opredelitev inteligence
Inteligenca je sposobnost, da med več možnostmi izberemo najuspešnejšo možnost za reševanje problema. V tem smislu jo je mogoče ločiti od modrosti, saj je slednja le kopičenje znanja, medtem ko inteligenca pomeni kar najboljšo uporabo predhodnega znanja. Vendar se je zelo razpravljalo o tem, kako prepoznati kakovost inteligence.
Inteligenca je lastnost, ki jo imajo vsi ljudje, čeprav je ne moremo imeti vsi na enak stimuliran in razvit način. Zato je zgodnja stimulacija otrok med prvim letom življenja in petim letom starosti ključnega pomena, da se lahko soočijo z učnim obdobjem, ki se začne v osnovni šoli od šestega leta dalje.
Inteligenca ni samo »veliko vedeti« (to smo že ločili glede na modrost), temveč gre za to, da svoje znanje in veščine postavimo na kocko pri vseh dejanjih našega vsakdanjega življenja, zato smo bitja sposobni ljudje izzvati ovire, ki so lahko pri reševanju matematičnega problema, pravilnem govoru v javnosti ali uspešnem gospodarskem poslovanju
Pogosto uporabljeno merilo je tako imenovani "IQ". Sestavljen je iz testa, ki se izvaja za merjenje kognitivnih sposobnosti osebe glede na njeno starost. Z leti so se pridobljeni rezultati pokazali, da se povečujejo, zato je bilo treba spremeniti metode točkovanja. Treba je opozoriti, da je bil prvi tovrstni test objavljen zaradi potrebe po prepoznavanju učencev s težavami, da bi zadostili šolskim zahtevam, čeprav je bil, kot je znano, pozneje uporabljen za ugotavljanje tistih učencev, ki so izstopali in odstopali od povprečja. "ICQ" (IQ kratica) je zelo priljubljen test, čeprav ima tudi kritiko glede svoje ocenjevalne lestvice. Vsekakor pa jo lahko izobraževalne ustanove uporabijo kot metodo za izbiro ali oceno intelektualne sposobnosti svojih učencev (ali nadobudnih študentov), ne da bi jim bilo treba dostopati do drugih metod, kot so osnovni izobraževalni cikli ali izravnava znanja.
Nova alternativa tem ocenam je Howard Gardner, ki ločuje različne vrste inteligence: logična in matematična inteligenca, kar pomeni uporabo veščin, povezanih z aritmetiko in logiko; jezikovna in besedna inteligenca, ki je sestavljena iz pravilne uporabe jezika; naturalistična inteligenca, ki je sposobnost znanstvenega opazovanja naravnega okolja; intrapersonalna inteligenca, ki je naša sposobnost tehtanja svojih dejanj; medosebna inteligenca, ki je sestavljen iz družbenih odnosov; vizualna in prostorska inteligenca, ki je s podobami povezan z domišljijo in ustvarjanjem; telesna inteligenca, ki je sestavljena iz sposobnosti za šport in telesno spretnost; in končno, glasbena inteligenca, ki je sposobnost izražanja občutkov skozi glasbo.
Mnogo teh inteligenc človeškega bitja preizkusijo psihologi in drugi strokovnjaki, na primer pri analizi prosilca za službo. Za to ni dovolj le obsežen učni načrt študija in delovnih izkušenj, temveč tudi izvajanje timskega dela, nadzor čustev, sposobnost javnega govora in izražanja idej ter sposobnost premagovanja težav ali konfliktov. S prikritimi testi, kot so risbe, pesmi ali branje besedil, je mogoče oceniti stališča in sposobnosti osebe glede čustev, besed, dejanj in duševnih sposobnosti.
Nedvomno so nove perspektive glede vrednotenja intelekta veliko bolj celovite in popolne, pri čemer se izogibajo omejevanju na logično in matematično raven; pravzaprav čustveno inteligenco lahko štejemo za pomembno ali bolj pomembno, kolikor se nanaša na nas, na vrstnike in navsezadnje na naše počutje. Zaradi perečih problemov stresa, družinskih in parskih odnosov, timskega dela in drugih situacij današnjega življenja je čustvena inteligenca postala disciplina, ki jo promovirajo psihologi in terapevti, kolikor omogoča prepoznavanje, upravljanje in nadzor čustev in stališč, ki preprečujejo konflikte, nato omogočite premagovanje travm in osebnih težav, tudi v zvezi z družino, delovnim okoljem ali katerim koli socialnim okoljem na splošno.
