opredelitev empiričnega
Tisto, kar temelji na izkušnjah in praksi ter je povezano z njimi
Beseda empirično se v našem jeziku pogosto uporablja kot pridevnik, da se opredeli, kaj temelji na izkušnjah, praksi in opazovanju dogodkov ter z njimi povezano.
Empirično znanje izhaja iz izkušenj
Običajno uporabljamo to besedo, povezano z znanjem, ker bo empirično znanje pomenilo neposreden stik z resničnim, ki smo ga dosegli z izkušnjami. Vse, kar človek ve, ve, ne da bi imel znanstveno znanje, je empirično znanje. Vemo, da bo ledena kocka na koži povzročila hladen šok, ker se je počutil, enako pa se na primer dogaja tudi z ognjem, vemo, da če smo blizu nje, ustvarja veliko toplote, ker smo jo čutili ...
Empirizem, filozofski tok, ki predlaga, da znanje izhaja iz lastnih izkušenj in iz nič drugega
Označena je tudi z izrazom empirično za vse pravilno ali povezano z empirizmom. Medtem empirizem označuje tisti sistem ali filozofski tok, ki predlaga, da znanje izhaja iz lastne izkušnje in iz nič drugega.. Na primer, privrženec tega predloga bo imenovan za empiričnega.
Prevladovanje izkušenj in čutov
Po ukazu filozofije filozofska teorija empirizma predpostavlja prevlado izkušenj in dojemanja čutov glede znanja in oblikovanja idej in konceptov..
Glede na empirizem Da se znanje šteje za veljavno, ga je treba najprej dokazati z izkušnjami, to pa je potem osnova znanja.
Opazovanje sveta bo nato metoda par excellence, ki jo bo uporabljala ta teorija znanja, nato pa razmišljanje, razodetje in intuicija, odvisno od tega, kar izkušnje najprej pravijo.
Nastane v sedemnajstem stoletju iz roke angleškega misleca Johna Lockeja
Empirizem se pojavi v sedemnajstem stoletju in neposredno povezuje čutno zaznavanje z oblikovanjem znanja. V tem smislu znanja, ki ga izkušnje ne odobrijo, empirizem ne more priznati kot resničnega. Osnova empiričnega znanja so izkušnje.
Angleški mislec John Locke velja za očeta empirizma , saj ga je prvi držal in izrecno izpostavil celemu svetu. Locke, ki je imel v sedemnajstem stoletju zelo pomemben vpliv, zahvaljujoč svojim idejam, je trdil, da se novorojenčki rodijo brez kakršne koli prirojene ideje ali znanja in da bodo potem različne izkušnje, s katerimi se srečujejo v svojem razvoju, pustile sledi na njem in bodo oblikovali vaše znanje. Po Lockeju ni mogoče razumeti ničesar, če izkušnje ne bi posredovale. Zanj je zavest človeka prazna, dokler se ne rodi, in je napolnjena z znanjem kot rezultat izkušenj, ki se zbirajo.
Racionalizem, njegovo nasprotje
Pred in v jasnem nasprotovanju empirizmu, ki ga je Locke povečal, je racionalizem, ki trdi, da je ravno nasprotno razlog produkta znanja in ne čutov, še manj izkušenj.
V Evropi se je v sedemnajstem stoletju razvil tudi racionalizem, filozofski tok empirizma, ki je bil René Descartes njen temeljni ideolog. Za racionalizem je edini vir znanja razum in zato zavrača vsakršno poseganje čutov, ker meni, da so sposobni, da nas zavedejo.
Lockeja zanika tudi glede prirojenega znanja, saj obstaja, da se rodimo z znanjem, le zapomniti si jih moramo, ko se razvijamo.
