opredelitev potresa
Potres je a zemljiško naselje ki se zazna s tresenjem in tresenjem. Njegov izvor je predvsem posledica trka tektonskih plošč, čeprav ga lahko povzročijo tudi drugi pojavi, kot so porušitve podzemnih jam, plazovi na pobočjih gora itd.
Zunanja plast planeta Zemlja, imenovana litosfera Sestavljen je iz plošč, ki se premikajo po tekočem substratu, imenovanem "plašč"; takšen premik je skoraj neopazen, le nekaj centimetrov na leto. Plošče se ponavadi drgnejo druga ob drugo, ustvarjajo gorske verige, vulkane, oceanske jarke in tako imenovane "sisteme napak". Pomembno je omeniti, da je ta pojav danes vzrok, da so celine ločene, saj so bile v preteklosti integrirane v ogromen blok, imenovan Pangea. Danes opazili, da bi se robovi vsake celine ujemali v obliki "sestavljanke".
Pojav s podobnimi značilnostmi, vendar z manjšo intenzivnostjo in jakostjo, so tako imenovani "potresi", ki sicer ne povzročajo premikov plošč, vendar ne dosežejo gostote potresa. Poleg tega ti lahko, kadar se pojavijo na podvodnih površinah, povzročijo tisto, kar poznamo kot cunami.
Ko se zemlja premeša išče ravnotežje in prilagoditev Zaradi premikanja plošč se zgodi potres. Takrat se energija sprosti in gibanje se širi skozi valove, podobne zvočnim, tako proti notranjosti zemlje kot proti zunanjosti, kar v zadnjem primeru povzroči uničenje bivalne površine z nevarnostmi, ki jih to pomeni .
Za sklicevanje na ta pojav znanstveniki uporabljajo dva izraza, ki naj bi bili pojasnjevalni: hipocenter Y. epicenter. V prvem primeru se sklicujemo na kraj, kjer pride do preloma v zemeljski skorji in kjer se začne potresno gibanje; ravno tu pride do sproščanja energije. V drugem primeru se nanaša na kraj na zemeljski površini, kjer se projicira energija žarišča.
Poleg tega imajo potresi, tako kot večina naravnih pojavov, različne merilne lestvice za natančno določitev njihove intenzivnosti. Najbolj znana je znamenita Ritcherjeva lestvica z največ 10 točkami, kar bi bila največja možna velikost za pojav te vrste in seveda, ki bo imela najhujše posledice.
Poleg tega so danes znani tako imenovani "potresi", ki jih povzročajo na primer na območjih izkoriščanja in pridobivanja ogljikovodikov (na primer nafte). Seveda podjetja, ki pridobivajo te naravne vire, preveč skrbijo za izkoriščanje surovin, a le malo, da bi lahko predvidela naravne nesreče in se izognila smrtnim primerom ali resnim poškodbam med prebivalci, ki obkrožajo ta mesta pridobivanja.
Trenutno je povsem enostavno ugotoviti, katera območja so najbolj nagnjena k tovrstnim motnjam, zato bi bilo teoretično mogoče sprejeti previdnostne ukrepe. Na žalost številna najbolj izpostavljena območja sovpadajo z revnimi regijami, zato teh preventivnih ukrepov ni mogoče uporabiti.
Največji potresi v 20. in 21. stoletju so se zgodili v Indoneziji, na Japonskem, v Čilu, ZDA, Mehiki, Rusiji in na Portugalskem.
