opredelitev besedilnih označevalcev
Za pravilno pisanje besedila morate izpolnjevati nekatere osnovne zahteve. Zato je nujno spoštovati slovnična pravila, upoštevati črkovalna pravila in uporabiti ustrezen besednjak za vsak kontekst.
Da bi pisava imela notranjo skladnost in argumentirano nit, je treba uporabiti vrsto besedilnih označevalcev, torej niz kratkih in neodvisnih jezikovnih struktur, ki služijo za strukturiranje, predvidevanje in povezovanje stavkov.
Njihov namen je izboljšati skladnost in notranjo kohezijo pisanja.
Različni načini besedilnih označevalcev
Če želimo oceno poudariti ali okrepiti, lahko uporabimo različne formule, kot so "najpomembnejše", "z drugimi besedami", "se pravi", "to je", "biti bolj ekspliciten" itd.
Če želimo strukturirati ali organizirati argument z določenim hierarhičnim vrstnim redom, lahko uporabimo naslednje formule: "prvi", "do konca", "na drugi strani", "zadnji", "tudi" itd.
Če želite predstaviti zamisel o približku, lahko uporabite naslednje oznake: "okrog", "približno", "nekaj" itd.
Za vzpostavitev vzročne zveze se uporabljajo nekatere strukture: "tako", "potem", "posledično", "torej" ...
Če je namen pisnega sporočila primerjati, so najpogostejši besedilni označevalci »všeč« ali »všeč mi«.
Najpogostejši opozicijski označevalci so: "ampak", "še", "kljub temu", "vendar" in "ne glede na to".
Verjetnost ali dvom se posreduje s formulami, kot so "morda", "tako se zdi", "morda" itd.
Včasih se uporabljajo besedilni označevalci, ki zagotavljajo določeno kontinuiteto diskurza, na primer "dobro" ali "ko sem rekel to."
V ustni komunikaciji se določene strukture uporabljajo za komentiranje roba in brez neposrednega razmerja do sporočila, na primer "mimogrede" ali "zdaj, ko pomislim".
Elementi, ki pomagajo razlagati besedilo ali ustno sporočilo
Besedilni označevalci ali konektorji omogočajo vzpostavitev odnosov med dvema ali več idejami, ki ohranjajo določeno logično povezavo. Brez pravilne uporabe teh struktur besedilo izgubi skladnost in pomen.
Po drugi strani pa gre za jezikovni vir, ki omogoča pravilno in tekoče posredovanje idej v procesu argumentacije. Uporaba enega ali drugega označevalca je lahko odločilna za pravilno izražanje sporočila.
Z jezikovnega vidika so besedilni povezovalci obrobni elementi, torej niso del osnovne trditve, vendar brez njih ne bi bilo mogoče razlagati pomena besedila.
Najpogostejši označevalci so organizatorji, konektorji, reformulatorji in argumentirani. Ti elementi so del pisne in ustne komunikacije.
Foto: Fotolia - Tinica10
