opredelitev socializacije
Proces, s katerim se posamezniki naučijo norm in vrednot družbe, v kateri živimo
Socializacija je proces, s katerim ljudje razumejo in ponotranjijo norme in vrednote, ki prevladujejo v družbi, v kateri živijo, in tiste, ki to počnejo v specifični kulturi, ki jo ima..
Uspeh, ki ga oseba doseže v tem procesu, bo odločilnega pomena pri uspešnem delovanju v družbi, ki ji pripada, saj bo prav omenjeno učenje norm in vrednot omogočilo, da pridobi potrebne sposobnosti za izvajanje do uspešnega zaključka.
Pomen procesa za družbo in posameznika
Pomembnost procesa je potemtakem v tem, da oseba s tem postane članica določene družbe, prek osebe pa bo lahko s časom prenašala in vzdrževala kulturo, navade in običaje.
Ljudje se v socializaciji naučijo jezika, ki se govori, simbolov, prepričanj, norm in vrednot, ki so se postavljali kot absolutni referenci zadevne družbe. Ta zadnja številka vrednot bo omogočila tudi razlikovanje med tem, kaj je dobro, kaj slabo, kaj se pričakuje in kaj ne pričakuje od nekega dela družbe.
Drugo pomembno vprašanje, ki ga ne moremo prezreti, je, da se socializacija človeka nikoli ne konča, začne se, ko se rodi, in se nadaljuje skozi vse življenje ter različne faze, ki jih preživi in konča s smrtjo.
Zdaj bo socializacija v naslednjih fazah postala bolj zapletena, ko človek vedno bolj razvija in razvija svoje kognitivne sposobnosti.
Primarna in sekundarna socializacija
Strokovnjaki za to temo menijo, da obstajata dva vrste socializacije, primarne in sekundarne. V prvem otroku pridobijo prve vzorce ter intelektualne in socialne sposobnosti in lahko bi rekli, da ima pri tem običajno vlogo družina. In srednja šola bo potekala, ko bodo določene ustanove, na primer šola ali vojska, posamezniku zagotovile določene posebne kompetence, ki jih lahko samo oni izvajajo zaradi svojega usposabljanja in posebnega dela.
V primarni socializaciji lahko družino poiščemo kot sredstvo za druženje, nato pa se pojavijo izobraževalne ustanove, kot so šola, sodelavci, prijatelji, vera, politične stranke in mediji. Vse to so zelo pomembni socializacijski agenti.
Na začetku človekovega življenja se bo učilo malo družbenih vedenj in vedno pod vodstvom najbližjih odraslih, ki so seveda starši ali najbolj neposredni sorodniki. Kasneje, ko subjekt raste, pridobi več avtonomije in bo kognitivno pripravljen vključiti druge vrste vsebin, kot so vrednote, norme in prepričanja.
Ta grozd se bo nato prenašal na prihodnje generacije v ciklu, ki se nenehno obnavlja.
Tudi socializacija je pravilna, če jo razumemo kot proces ozaveščanja, ki ga izvaja posameznik o družbeni strukturi, v katero je vstavljen.
Socializacija, označena tudi kot socializacija izvedljivo je zaradi delovanja tistih, ki so znani kot socialni agenti, ki so nihče drug kot institucije in predstavniki, ki imajo posebno sposobnost prenašanja ustreznih kulturnih elementov. Med temi socializatorji v prvi vrsti izstopajo družina in šolaČeprav seveda niso edini, imajo pa prvo in formalno vlogo izvajanja socializacije.
Glede na trend in šolo, na katero se odziva, lahko najdemo različna stališča glede tega družbenega procesa.
Na primer, avstrijski psiholog, ki velja tudi za očeta psihoanalize, Sigmunda Freuda, socializacijo obravnavali z vidika konflikt in jo za to opredelil kot postopek, skozi katerega se posamezniki naučijo vsebujejo svoje prirojene asocialne instinkte.
Na tvoji strani, Švicarski psiholog Jean Piaget je izhodišče egocentrizem, kar je po njegovem eden od temeljnih vidikov človeškega stanja, ki je lahko pod nadzorom mehanizmov, ki jih nalaga socializacija.
