definicija neskončnosti
Pojem neskončnosti je mogoče razumeti tako z matematičnega kot z filozofskega vidika. Neskončnost je mogoče opredeliti kot vse, kar nima meja, ki izhaja iz latinske besede neskončno, ali ki nima konca. Koncept neskončnosti je nedvomno koncept velike zapletenosti in abstrakcije, saj ničesar, kar poznamo v vsakdanjem življenju, ni mogoče šteti za takega.
Človek je skozi svojo zgodovino poskušal opredeliti pojem neskončnosti glede na filozofska vprašanja in matematiko. V tem smislu se oba vidika koncepta združita, ko ga razumemo kot abstrakcijo. Neskončnost v vseh primerih predstavlja tisto, ki nima ne začetka ne konca, kar je trajni kontinuum, v razvoju katerega ni mogoče določiti končne točke.
Koncept neskončnosti je za številne kulture in civilizacije povezan s samim življenjem, saj je obstoj živih bitij predstavljen iz večnega kroga rojstva, razvoja in smrti, zlasti za religije in kulture, ki verjamejo v življenje onstran smrti. Hkrati lahko neskončnost predstavlja vesolje, za katerega še ni znana nobena meja in ki se v očeh ljudi zdi neizmeren prostor.
Neskončnost je vedno predstavljena s simbolom, podobnim osmim (8), v katerem postane vidna, ker ni začetne ali končne točke in ker je vse, kar se dogaja v tem prostoru, označenem s črto, namenjeno temu, da v njej še naprej kroži.
Na koncu lahko rečemo, da koncept neskončnosti velja za področja matematike, fizike in drugih znanosti. Pri njih je pristop k neskončnosti povezan z abstrakcijo in s poskusom razlage abstraktnih pojavov, ki jo predstavljajo (na primer periodična števila).
