opredelitev glagolskega časa
Vsak besedni način se uporablja za govorca, da posreduje vrsto sporočila. V španščini obstajajo štirje načini: indikativni, konjunktivni, pogojni in imperativni. Vsak od njih predstavlja različne glagolske čase, s katerimi izraža, kdaj se glagolsko dejanje izvaja. V našem jeziku se glagoli lahko spregajo ob različnih časih.
Prisoten
V sedanjem času glagolska oblika sovpada s trenutkom, v katerem se govori. Če rečem "ona poje", sporočim, da se jedo v tem trenutku. Vendar se včasih sedanjost uporablja za označevanje dejanj, ki se izvajajo na običajen način (na primer »preveč delaš«), ali za sklicevanje na preteklost (»Azteki prinašajo žrtve bogovom«).
Zadnje
Pretekli ali pretekli čas delimo na štiri čase: pretekli nepopolni, pretekli nedoločniki, pretekli dovršni in preteklosti popolni. Prvi se pogosto uporablja za opis običajnih dejanj v preteklosti (na primer, "ko sem bil otrok, nisem pil čaja").
Preteklo nedoločilo se nanaša na dejanje, ki je bilo že zaključeno v času, ko se govori ("včeraj se je učila doma").
Pretekla nalašč se uporablja za opis preteklega dejanja, vendar je to povezano s sedanjim trenutkom ("Danes sem preveč pojedel"). Prejšnji pluperfekt izraža dejanje, ki je pred drugim v preteklosti ("Nisem postavil mize, ko sem prispel").
Prihodnost
Prihodnji preprosti ali nepopolni je glagolski čas, s katerim posredujemo ideje o prihodnosti, povezane z možnostmi, ukazi ali prepovedmi. Pri uporabi prihodnosti je običajno uporabiti izraze časa, na primer jutri, pozneje ali kmalu. Naslednji stavki so primeri tega glagolskega časa: "govorili bomo naslednji teden", "pojedli boste vse, kar vam rečem" ali "ne bo študirala, ker nima izpitov".
Glagolski čas lahko razumemo na dva načina: absolutni časi ali relativni časi.
Absolutni časi se merijo od trenutnega trenutka in komunicirajo pred ali po. Relativni časi se začnejo od sekundarne časovne referenčne točke. Absolutni časi so sedanjost, nepopolna, nedoločena, preprosta popolna, sestavljena preteklost in preprosta prihodnost.
Relativni časi so v preteklosti popolni, v nekaterih primerih nepopolni (na primer »rekli so mi, da ste v Parizu«), preprosti pogojni, prihodnji popolni in sestavljeni pogojni.
Fotografije: Fotolia - Artem Shadrin / 3d_generator
