opredelitev brezne ravnice
Na enak način, kot se preučujejo različne vrste reliefa, ki obstajajo na zemeljski površini, se enako stori s površino kopnega, ki je pod vodo in je, čeprav je ni mogoče videti, zelo pomembna tudi za razvoj različnih vrst ekosistemov in biomov. Med odseki, ki sestavljajo podvodno gladino, najdemo brezno ravnico, morda najobsežnejšo od vseh.
Pod brezno ravnice razumemo tisti del podvodne gladine, v katerem ima teren že znatno globino, običajno med štiri tisoč in šest tisoč metri globine, čeprav se to lahko razlikuje glede na posamezno regijo, kar pomeni stabilnejši del površine po nenaden spust, ki se zgodi med kopnim in podvodno gladino. Prepadna ravnina je prostor, kjer se skala neha spuščati in se običajno lahko razteza na kilometre. V nekaterih primerih ima določen naklon, vendar veliko bolj neopazen kot ostale površine, ki sestavljajo oceansko kotlino.
Tako kot na ravnicah zunaj vode je tudi brezno ravnina nizko reliefna, z malo višinami, ki so tudi zelo neopazne. Vendar brezno ravnica ni najgloblji prostor v oceanskem bazenu, saj se za njo običajno lahko pojavijo veliki jarki, ki lahko segajo do 10.000 metrov globoko.
V breznski ravnini se razvijejo življenjske oblike, ki zaradi globine, v kateri se nahajajo, nimajo veliko stika s svetlobo. Prepadne ravnice zaradi svoje nizke biotske raznovrstnosti veljajo za vrste vodnih puščav, znano pa je tudi, da v njih živi veliko različnih vrst mikroorganizmov, jegulj in rastlin, ki so se prilagodile tem razmeram.
