opredelitev vrline
Pojem vrline je abstrakten in je povezan z idejo delovanja v skupno dobro. Tu ga lahko razumemo v bistvu na dva načina: na individualni ravni ali na ravni transcendentnega stanja človeka. Krepost na splošno razumemo kot pojav, ki ga pridobimo iz socializacije in življenja v skupnosti, saj spoštovanje druge omogoča naše lastno preživetje. Krepost ravnanja v skladu z vrednotami, ki jih nalaga ali razvija določena družba, bo vedno v korist vsem.
V tem smislu lahko rečemo, da je vrlina kot bistveni in transcendentalni pogoj človeka tisto, kar nas seveda vodi k iskanju skupnega dobrega in k razvoju etičnih in moralnih vrednot, ki prispevajo k življenju v skupnosti. Krepost je torej nekaj, kar dobimo tako, da delimo naš obstoj z drugimi, čeprav jo lahko prav ta stvar pokvari.
Krepost na individualni ravni je vedno povezana z bolj praktičnimi in konkretnimi elementi, ki so povezani z vsakodnevnim razvojem človeka. Vrline, kot so dobrota, solidarnost, etika, spoštovanje drugega, zavzetost, pravičnost in resnica, so nekateri primeri, zaradi katerih je posameznika mogoče opredeliti kot subjekta z velikimi vrlinami. V tem pogledu pa vrline posameznika niso le družbene ali moralne, temveč so morda povezane z njegovimi estetskimi, političnimi, ideološkimi, ustvarjalnimi, fizičnimi itd.
Po zahodni tradiciji so štiri najpomembnejše človekove vrline zmernost, preudarnost, pravičnost in moč, ki so vse potrebne za razvoj trdnih, predanih, poštenih in koristnih družbenih izkušenj za vse. Prav tako je treba opozoriti, da so bile vključene verske doktrine različnih religij
Zmernost
Zmernost je tista vrlina, ki nakazuje zmernost v smislu privlačnosti užitkov in nato v tem smislu spodbuja ravnotežje. Ko je nekdo lastnik zmernosti, bo prevladoval nad svojo voljo nad instinktom in bo vedno držal želje pred očmi in posledično iskreno. Na primer, zmernost je povezana s koncepti, kot sta zmernost in treznost.
Previdnost
Previdnost je najpomembnejša vrlina poštenega, pravilnega in previdnega ukrepanja, pri komunikaciji pa se previdnost pokaže pri uporabi jasnega, previdnega, dobesednega jezika in glede na situacijo in kontekst. Ravnati previdno pomeni tudi to, da to storimo ob spoštovanju svobode in občutkov drugih, pa četudi niso v skladu z našimi idejami.
Moč
Krepost trdnosti pomeni premagovanje strahu v vseh njegovih pogledih, zato bo prevladala trdnost glede sprejetih odločitev in tudi odločnosti glede iskanja dobrega, ki naj bi ga dosegli. Poleg ovir in pasti, ki stojijo na poti, in žrtev, ki jih je treba narediti, da dosežemo konec, bo moč dodala vrednost naši duši in nas spodbudila naprej, s pogumom in močjo, da jih premagamo in končno izstopimo zmagoviti.
Pravičnost
Krepost pravičnosti ali bolje rečeno, kdor ravna po tej kreposti, se bo še posebej ukvarjal s tem, da svojemu bližnjemu daje tisto, kar mu pripada in mu po pravici ustreza, in to bo vedno ravnal z ravnotežjem do ostalih ljudi in skupnega dobrega.
Zdaj je vredno povedati, da so avtorji, ki so krščanstvu pripisovali zgoraj omenjenim krepostim, razvili teološke kreposti, to so tiste navade, ki jih sam Bog v svoji volji in v inteligenci vliva ljudem, da bi ukazal svoja dejanja. To so: vera, upanje in ljubezen in veljajo za dopolnilo kardinalnim vrlinam.
Vera
Vera pomeni trdno privolitev v resnico, ki je razkrita v božjem razodetju, to je, da se vernik te ali one religije drži resnice z avtoriteto tistega, ki jo priča. Nedvomno je vera osnova, steber, na katerem temeljijo religije. Zvesti se slepo zaupajo normam, ki jih določajo ali določajo oblasti religije, ki ji sledijo.
Upam
Medtem je upanje vrlina, s pomočjo katere bo človek pokazal zaupanje in gotovost glede doseganja večnega življenja in razpolaganja s sredstvi, ki ga bodo pomagala doseči.
Dobrodelnost
Dobrodelnost v krščanstvu pomeni predvsem božjo ljubezen in ta ljubezen seže tudi do bližnjega prav zaradi te božje ljubezni. Zato bo dobrodelnost pred brati morala delati dobro in ravnati skladno in spoštljivo. Poleg tega bo dobrodelnost ustvarila vzajemnost, to pomeni, da je dana in vrnjena na enak način in z enako intenzivnostjo. In nikoli ne gre z roko v roki z obrestmi in ja z velikodušnostjo.
