opredelitev družbene zgodovine
Družbeno zgodovino razumemo kot način predstavljanja ali pripovedovanja zgodovine, ki upošteva vse družbene pojave kot temeljni del izdelave zgodovinskega poročila. Tako se družbena zgodovina sooča ali polemizira s tistimi tradicionalnimi načini pripovedovanja preteklosti, pri katerih so dejanja izvajali samo politični ali vojaški voditelji in v katerih so ljudje ali družbe v zgodovinskem prizadevanju imeli malo ali nič vrednosti. Družbena zgodovina je dokaj nova veja zgodovine, če upoštevamo, da je človek že od nekdaj pripovedoval preteklost in da se je tak način zgodil šele sredi 19. stoletja, da bi se na začetku 20. stoletja utrdil s slavno Šolo francoskega Annalesa.
Družbena zgodovina je morda eden najbolj inovativnih načinov prikazovanja preteklosti, če upoštevamo, da je bila zgodovina že od antičnih časov vedno izdelana iz posebnih anekdot, ki so temeljile na delovanju velikih vojaških, političnih ali verskih voditeljev. Za družbeno zgodovino, kot pove že njeno ime, razlog za vse spremembe ali prostor, kjer se te spremembe in zgodovinski dogodki dogajajo, ni nihče drug kot družba sama. Tako je za družbeno zgodovino bolj zanimivo biti pozoren na družbene spremembe, ki jih skupnost lahko sčasoma pokaže in ki lahko vodijo do velikih zgodovinskih dogodkov ali pojavov.
Osrednja razlika je tudi v spoznanju, da so družbene spremembe veliko bolj progresivne in dolgoročnejše, tako da so njihovi učinki ali rezultati veliko manj vidni kot preproste anekdote, ki jih je mogoče prepoznati in natančno datirati. Družbena zgodovina je plod sprememb v miselnosti, načinov razumevanja sveta, dolgo časa nakopičenega nezadovoljstva in nelagodja, pritiskov in strahu.
Jasen primer tega bi bil videti Francosko revolucijo v očeh družbene zgodovine. Zanjo revolucije ni izvedel nihče drug kot Francozi, ki so si zaradi številnih zgodovinskih dogodkov (nizka politična udeležba, izgubljeni pridelki, obogatitev aristokracije, visoki davki) kopičili nelagodje in sitnost. Tega in mnogih drugih zgodovinskih dogodkov je nemogoče razumeti kot nesocialne pojave ali pojave, ki so posledica odločitve ene same osebe ali političnega in vojaškega vodje.
