opredelitev družbenega nadzora
Ko govorimo o družbenem nadzoru, se nanaša na skupino pravil in predpisov različnih vrst, ki jih družba izrecno ali implicitno vzpostavi za vzdrževanje reda posameznikov in omogočanje razvoja organiziranega in nadzorovanega življenjskega standarda. Socialni nadzor je lahko prisoten na različne načine, tako s formalnimi kot neformalnimi praksami, s socialno sprejetimi predpisi in tudi s prisilo istega posameznika do sebe.
Cilj socialnega nadzora je ohraniti družbene skupine v formalno sprejetem redu tako, da se spoštujejo številni osnovni predpisi, ki prispevajo k oblikovanju organiziranega in nekonfliktnega načina življenja. V tem smislu so najbolj jasno vidni predpisi glede ideje družbenega nadzora tisti, ki so izraženi z zakoni, zakoni in formalnimi predpisi, ki jih morajo vsi člani neke družbe upoštevati na enak način. Te ukrepe ustvarja in sprejema celotna družba, saj so izrecno določeni. Izrecni družbeni nadzor je lahko povezan tudi s političnimi interesi in odpovedjo političnega izražanja različnih skupin v družbi, čeprav lahko takšne situacije ob določenih priložnostih spadajo v okvir implicitnega.
Socialni nadzor pa se izvaja tudi z neformalnimi metodami, ki jih ni treba jasno navajati in imajo včasih veliko večjo moč kot formalne metode. Tu moramo omeniti družbeni nadzor, ki ga izvajajo religije, družbene hierarhije, mediji in propaganda, moralne norme in drugi. Ves ta sklop neformalnih norm družbenega nadzora želi pri posamezniku ustvariti pridobitev družbeno odobrenega vedenja na prostovoljni osnovi. Pogosto te implicitne norme družbenega nadzora morda niso povsem etične, zlasti kadar gre za propagando in moč nekaterih oglasnih sporočil.
Nenazadnje se socialni nadzor izvaja tudi od istega posameznika in tu imajo institucije, kot so družina in religija, posebno težo. Te samonaložene norme družbenega nadzora so močno povezane s cenzuro določenih stališč in misli in v skrajnih primerih lahko privedejo do razvoja pretirano represivnih in samocenzurnih osebnosti.
