opredelitev etažne lastnine

Koncept etažna lastnina ima posebno zahtevo na zahtevo prav imenovati to posest, ki jo ima eden ali več posameznikov, kaj je predmet posesti, se med drugimi nepremičninami materializira na zemljišču, kmetiji, stanovanju, hiši.

Na primer, ker gre za trenutno in relevantno pravno vprašanje, je vprašanje etažne lastnine pravno prisotno v civilnem pravu, znano kot skupnost blaga.

To pomeni, da je vse, kar vpliva na lastninsko pravico etažne lastnice, lahko podvrženo posredovanju pravičnosti, ki bo primer rešilo na podlagi tega, kar v zvezi s tem narekuje zakon.

In po drugi strani, kjer se ta koncept tudi pogosto uporablja, je na področjih komercializacije horizontalnih lastnosti in konzorcijev, saj je na ta način določena stavba, v kateri se nahajajo različne hiše, v njej pa živi več lastnikov in tisti, ki skupni prostori se morajo deliti, na primer hodniki, dvigala, garaže in večnamenski prostori. Ta zadnji prostor je postal precej pogost v sorazmerno novih stavbah etažne lastnine, to so sobe z rekreacijskim, prazničnim namenom, ki jih lahko vsak solastnik organizira za prireditve tam, ob predhodni rezervaciji dneva.

Glavno vprašanje, o katerem se je treba dogovoriti v etažni lastnini, je ravno ureditev uporabe in vzdrževanja omenjenih prostorov, ki si jih bodo morali deliti, da bo uporaba natančno pravilna in njeno vzdrževanje v skladu.

Običajno je, da je na zahtevo konzorcijskega sveta in z budnim očesom upravnika etažne lastnine zapisan interni predpis za uporabo skupnih prostorov, ki ga morajo solastniki seveda dosledno spoštovati, ker v nasprotnem primeru trpijo sankcije .

Omeniti velja tudi, da si bodo vzdrževanje, bodisi čiščenje, ureditev teh prostorov, delili vsi solastniki, torej vsi lastniki vsake enote, ki tvori etažno lastnino, morajo plačati vsoto denarja za njegovo vzdrževanje. To vprašanje je določeno tudi v dokumentu.


$config[zx-auto] not found$config[zx-overlay] not found