opredelitev dolgočasja
Dolgčas se pojavi, ko doživite močan dolgčas. Beseda dolgčas, dolgčas, apatija, brezbrižnost, zadržanost ali sitnost so nekatere od njenih sopomenk. Zanimivo je, da beseda dolgčas prihaja iz latinščine, natančneje iz fastidija, kar je enako gnusu.
Uporaba izraza
Kar zadeva hrano, se dolgčas pojavi, kadar je hrana gnusna. Če torej nekdo redno jedo določeno jed, lahko doseže točko, da jo čuti odpor in zavrnitev. Po drugi strani pa hrana, ki nam ni všeč, povzroča tudi gnus ali dolgčas.
Nekatere ponavljajoče se situacije so za nas enolične, saj ne dajejo nobenih spodbud ali spodbud. Ko se to zgodi, se pojavi dolgčas in to je občutek določene žalosti in demotivacije.
Z vidika človeškega vedenja
Začasni občutek dolgčasa je zelo pogosta in nepomembna okoliščina, ki jo je mogoče enostavno rešiti (na primer z zabavno dejavnostjo). Če pa se podaljša s časom, lahko postane simptom depresivnega stanja. Upoštevajte, da je dolgčas povezan s pomanjkanjem apetita, lenobo in vitalno utrujenostjo. Da bi premagali dolgčas in malodušje, psihologi priporočajo vrsto smernic:
1) vključite hobi ali hobi v naše vsakdanje življenje,
2) določiti kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje,
3) uvesti zdrave navade (zlasti telesno vadbo in dobro prehrano),
4) skrbeti za fizični videz in
5) vključimo mehanizme nagrajevanja, da se spodbudimo.
Ti nasveti so lahko v pomoč, saj dolgčas povzroča določeno odvisnost in nekateri ljudje so "zasvojeni" z žalostjo. S psihološkega vidika ima dolgčas dve različici, eno zmerno in začasno ter drugo kronično.
S filozofskega vidika
Nekateri filozofi so se lotili vprašanja dolgočasja. Stoiki so govorili o čustveni brezbrižnosti in apatiji. Eksistencialisti so se s pojmom eksistencialne stiske ali življenja ukvarjali kot brez pomena. Za Schopenhauerja pretirano zadovoljstvo vodi v nezadovoljstvo. Nihilizem je tok, ki temelji na zanikanju smisla človeškega bivanja.
Foto: Fotolia - Tatyana Gladskih
