opredelitev kultiviranih besed
V običajnem jeziku je najpomembneje, da je komunikacija učinkovita, to je, da se govorci razumejo. V nekaterih okoliščinah ljudje uporabljajo nenavadne besede. So kultivirane besede. So tisti izrazi, ki izstopajo po svoji omejeni uporabi. Značilne so za učene ljudi in akademska ter visoko specializirana področja.
V vsakodnevni in vsakdanji komunikaciji ni treba uporabljati kultiviranih besed (imenovanih tudi kultizmi). Če nekdo to stori neupravičeno, ga lahko štejejo za pedantno osebo, to pomeni, da imajo ošaben, ne preveč tesen in elitističen odnos.
Nobenega pravila ni, kdaj uporabljati kultivirane besede in kdaj ne. Njegova pravilna uporaba je odvisna od položaja zvočnikov. Pri akademskem aktu (na primer pri predstavitvi doktorske disertacije) je treba uporabiti kultizem, saj specifično znanje vključuje specializirano terminologijo, ki je v vsakdanjem življenju redka. V poklicni sferi se uporabljajo tudi kultivirane besede, saj je treba pri razlagi informacij posredovati strogost in natančnost. To se pogosto zgodi v medicini, kjer morajo strokovnjaki v vsaki veji uporabljati zelo tehničen besednjak, bolniki pa ga ne poznajo. Iz tega razloga, ko gremo v zdravniško ordinacijo, ga prosimo, naj na preprost način razloži našo zdravstveno težavo.
Ista ideja je lahko izražena na več načinov. Na preprost način, z navadnimi besedami, ki jih razume velika večina ali, nasprotno, s kultiviranimi besedami. V slednjem primeru ima lahko govornik težavo, če njegov sogovornik ne pozna pomena kultizmov. Da bi se izognili tem neprijetnim situacijam, je kultivirane besede priročno omejiti na zelo specifične situacije.
Druga posebnost kulturizma je ta, da včasih pride do zmede glede tega, ali to v resnici ali ne. Nekdo lahko reče, da je beseda kultivirana (na primer pridevnik umaknjen), ko se mu v resnici zdi nenavadna, ker ima malo besedišča.
Obstajajo izrazi, ki jih lahko štejemo za kultne: tremebundo (grozljiv), blag (z malo milosti), neupravičen (ki ga je veliko v izobilju) ali epitet (pridevnik). Drug očiten primer kultizmov je uporaba latinizmov: alter ego, cogito, culmen ali desideratum. To so besede, ki jih ne bi smeli uporabljati pogosto, razen če kontekst to upravičuje (na primer srečanje učiteljev latinščine).
