definicija tihožitja
Koncept tihožitja se na področju slikarstva izključno uporablja za poimenovanje tistih umetniških del, ki predstavljajo predmete, živali, rože in elemente, ki jih je ustvaril človek, torej naravni ali ne, in ki se pojavljajo v določenem kontekstu. Skupaj s pokrajino in portretiranjem je tihožitje ena najpogostejših tem v slikarski tradiciji.
Ena izmed tem, ki se jo slikarstvo vseh časov najbolj loteva
Znano tudi kot tihožitje, tihožitje, priznava zastopanost vseh elementov, ki se vsakodnevno uporabljajo v življenju ljudi, na primer knjige, sadje, kuhinjski pripomočki, obroki, nakit, pohištvo. Moramo reči, da so sčasoma vključili še druge elemente trenutne rabe. Zdaj moramo reči, da to vrsto umetniške produkcije prepoznamo bolj po zastopanosti elementov iz narave. Sklede ali posode z velikimi količinami sadja, mize, ki prikazujejo velike pogostitve, so nekatere klasične in najbolj razširjene predstavitve tihožitja.
Podrobnosti, simbolika in velika svoboda
Umetniki, ki so nagnjeni k predstavitvi tihožitja, kot so detajli, simbolika in kako ta tema omogoča vse to in še več iz velike umetniške svobode, so, da to temo izberejo pred drugimi, kot sta pokrajina in portret, izkažejo se za bolj omejujoče. Umetnik se odloči sporočiti določeno sporočilo in tihožitje mu bo to omogočilo z različnih strani, možnosti je nešteto.
Tihožitje, ki se je rodilo pred nekaj stoletji in še posebej izstopa v baročnem gibanju, še vedno velja tako kot takrat. Seveda so se predmeti, ki jih je treba ujeti, danes spremenili in nadomestili z drugimi za vsakodnevno uporabo, vendar temo sodobni umetniki danes pogosto uporabljajo.
Nekoč so verski simboli v tem smislu zmagali na prizorišču, danes pa je mogoče uporabiti najdene elemente in celo slike, ustvarjene prek računalnika, to pomeni, da je v ta slikovni žanr vključena tudi tehnologija, ki jo aggiorna.
Fotografije: iStock - mashuk / Pobytov
