opredelitev fotografije
Izraz fotografija izhaja iz grščine in pomeni "oblikovati ali pisati s svetlobo." Fotografiji pravimo postopek zajemanja slik s svetlobno občutljivo tehnološko napravo, ki temelji na principu camera obscura. Prvotni fotografski sistem, ki je bil ohranjen do pred nekaj leti, je delal z občutljivimi filmi, da je zajeto sliko shranil in nato natisnil. V zadnjem času se digitalni sistemi s senzorji in spomini uporabljajo za lažje, hitrejše in boljše rezultate fotografiranja.
Zgodovina te tehnologije ima različne reference, ki so spremljale preučevanje različnih tehnik, ki so pripeljale do tistega, kar danes običajno imenujemo fotografija, vendar se je sprva imenovalo dagerotipijo.
Po eni strani ima fotografija neposredno namen znanstveni, kolikor njegove neskončne možnosti omogočajo preučevanje predmetov, ki jih je težko analizirati s prostim očesom in v enem trenutku. Na primer, obstaja zračna ali orbitalna fotografija, ki zajema slike zemeljske površine. Na enak način infrardeča ali ultravijolična fotografija prispeva k proučevanju slik, ki jih človeški vid ne more zajeti. V tem smislu so termalne fotografije jasen praktičen primer, ki prav tako prispeva k razlikovanju različnih značilnosti okolja.
Podobno je fotomikrografija izjemno orodje za diagnozo v zdravstvenih vedah. Številna stanja in bolezni najrazličnejše narave (tumorske, vnetne, nalezljive, avtoimunske) je mogoče potrditi le z mikroskopsko oceno, s posebnimi madeži, ki se rešijo v fotografijo. Ta vir je omogočil izboljšanje celotne specialnosti (patološka anatomija), rojstvo nove medicinske znanosti (telepatologija) in optimizacijo sodne medicine.
Podobno je diagnostično slikanje pomenilo revolucijo, v kateri ima fotografija pomembno vlogo. Brez računalniške tomografije ali slikanja z magnetno resonanco bi bilo nemogoče zamisliti analogna ali digitalna fotografija kot podporni partnerji za poklicno prakso in zdravstveno-pravno pozavarovanje.
Ima pa fotografija tudi čisto plat umetniško in estetsko, ki zajemanje slik razume kot ohranitev enega samega trenutka iz kombinacije različnih elementov, kot so kadriranje, kompozicija, osvetlitev in drugi. Tudi z vključitvijo digitalne fotografije se je rodilo novo obdobje v proizvodnji slik, ki ne omogoča le bolj dovršenih načinov zajema, temveč tudi široke možnosti za urejanje in izboljšanje, ko je fotografija shranjena. Tako je fotografska umetnost neizpodbitna komponenta urejanja slik, ki trenutno raste s širjenjem digitalnih medijev. Seminarji, razstave in celo konference so na voljo celo v zvezi s to relativno nedavno obliko umetniške dejavnosti, ki je z leti postajala vse bolj priljubljena.
Po drugi strani pa različne uporabe socialna fotografija vključujejo ga v druge vede, na primer v novinarstvo. V zgodovini te prakse je bila fotografija velik zaveznik resničnega reproduciranja zgodovinskih in novinarskih dogodkov, ki je služila kot vir informacij in tudi kot ogromen dodatek čustvenega vpliva. Sodobnega novinarstva je praktično nemogoče zamisliti brez podpore fotografije kot temeljnega vira. Kljub temu da je internet omogočil zelo široko dostopnost do drugih avdiovizualnih medijev, med katerimi video izstopa s številnimi formati, je fotografija še vedno metoda, ki ji v novinarski praksi ni para.
V tem smislu socialna omrežja omogočajo rast fotografije v vsem svojem sijaju, saj prispevajo k hitremu širjenju ("viralizaciji") slik med prijatelji in znanci. Omrežja, kot sta Facebook ali Twitter, so ključni motorji za fotografijo, ki je še naprej eden izmed tehnoloških parametrov, ki so v zadnjih desetletjih spremenili življenje človeštva.
Na koncu ima fotografija tudi izrazito čustveno vlogo, saj predstavlja način za spomin na dogodke iz preteklosti, ki so zajeti v materialnih ali digitalnih medijih. Ta spremenljivka je še posebej uporabna za spodbujanje spomina pri ljudeh s težavami pri tej funkciji ali preprosto za zabavo s prijatelji in družino.
