opredelitev kovnosti

Gibljivost je lastnost, da se nekateri materiali lahko razgradijo: listi, ne da bi se zadevni material zlomili, ali če tega ne razpustijo, ne da bi se pri tem poškodovali. Z drugimi besedami, temprani materiali lahko dobijo želeno obliko, ne da bi se zlomili ali zlomili, zato so večkrat izbrani pred tistimi, ki nimajo te značilnosti. Že s pritiskom na material je mogoče doseči njegovo modifikacijo in preveriti gibčnost.

Na primer kovine, znane kot Tvorne kovine so tiste, ki so v skladu s to lastnostjo, ki smo jo omenili, kositer, baker, aluminijmed drugim jih v bistvu zaznamuje njihova duktilnost, s tem pa mislimo, da jih je mogoče upogniti, rezati in po potrebi izvajati močan pritisk in se material ne zlomi, kar se seveda ne zgodi pri vseh materialih, torej ta kakovost je tisto, kar določa njegovo gibčnost ali ne.

Aluminij in zlato, vodilni v gibljivosti

Aluminij je nedvomno eden najbolj uporabljenih materialov za to gibčnost. Na primer, aluminijasta folija, ki jo vsak dan uporabljamo doma za konzerviranje hrane ali njeno premikanje, ne da bi pri tem izgubila svoje stanje, je rezultat uveljavljanja njene kovnosti.

Po drugi strani pa je za drugo, eno najbolj cenjenih plemenitih kovin na svetu že od nekdaj, značilna izjemna voljnost, ki omogoča upogibanje na zelo tanke pločevine.

Ta vrsta kovin se pogosto pogosto uporablja v tehnološke namene, zlasti pri varjenju.

Ne korodirajo in ne rjavijo

Po drugi strani pa imajo kovinske kovine še eno prednost, in sicer to, da imajo malo reakcije, zato je malo verjetno, da jih bodo prizadela vprašanja, kot so korozija ali rja.

Umetnost značaja, ki jo neka oseba predstavlja

Po drugi strani pa se beseda kovnost uporablja tudi pri poskusu upoštevanja pokornost značaja, ki jo neka oseba predstavlja.

Kadar je človek pokoren ali voljen, bo zanj značilna mehka in prilagodljiva pot, poslušnost in ljubezen, v času izobraževanja pa je odprt za nova učenja. S tem mislimo, da se ne upirate in se ne upirate indikacijam ali nasvetom, ki vam jih lahko nekdo da v nekem pogledu.

Na primer, oseba, ki sprejme nasvete brez velikega srbenja ali ki ne predstavlja večjega odpora v primeru, da bi si moral spremeniti mnenje o temi, naj bi bila voljna oseba.

Poudariti moramo, da se ta občutek velikokrat uporablja tako s pozitivnim kot negativnim prizvokom, kajti z nekom voljnim, kot smo že poudarili, bo enostavno ravnati, ker je prilagodljiv in ubogljiv, po drugi strani pa nekdo voljni je lahko nekdo, ki ga je enostavno prepričati in zavajati s ciljem, da spremenite svoje stališče o nečem.

Torej velikokrat voljnost ne bo obravnavana kot pogoj pozitivne osebnosti, ker se bo mislilo, da je z osebo, ki je voljna, lažje manipulirati ali, na primer, v določeni situaciji ne bo mogel se vsiliti v kontekstu ali skupini.

Medtem bo nasprotna stran v tem pogledu neposlušnost in upor.


$config[zx-auto] not found$config[zx-overlay] not found